Občinam postavili 212 diagnoz

Zdravstvena slika Slovenije: v aplikaciji NIJZ od danes številni podatki o zdravju v občinah: od rojstev do opijanja, bolezni in smrti.

Objavljeno
24. oktober 2016 22.11
lvi*margarina
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Marsikje v državi se dušijo v prašnih delcih (PM 10). Lani so bile dnevne mejne koncentracije, ki smejo biti presežene največ 35-krat na leto, v šestih občinah presežene 320-krat. Koliko je takšnih »drugorazrednih« okolij in kolikšne so razlike v zdravju, bo od danes za vseh 212 občin mogoče preveriti na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ponazorimo aplikacijo na primeru občine Kanal. Kanalčani svoje zdravje ocenjujejo kot dobro, na bolniški pa so kljub temu dva dni več (15,6) od državnega povprečja. Tudi zdravila za povišan krvni tlak jih jemlje več, desetino (2,2 na tisoč prebivalcev) več od povprečja je bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, petino več smrti zaradi samomorov (27 na sto tisoč prebivalcev) ...

Da na NIJZ skupaj s stroko, ki državo »prečesava« s podatki o socio-ekonomskih profilih občin, pripravljajo projekt o zdravstveni sliki lokalnih skupnosti, je prvi mož NIJZ Ivan Eržen omenil spomladi v Zasavju. Že povprečna zdravstvena slika Slovenije vzbuja skrb, je dejal, specifika mikrolokacij pa bo za odločevalce na lokalni ravni koristna za preprečevanje bolezni, načrtovanje aktivnosti za promocijo in krepitev zdravja ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. V povprečju so občine v vzhodnem delu na slabšem, ugotavlja NIJZ.

Srčno-žilne bolezni in rak so glavni vzroki umrljivosti v državi, medtem ko 150.000 ljudi z diagnosticirano sladkorno boleznijo nakazuje razsežnosti epidemije. Značilni so tudi visoka stopnja samomorilnosti, veliko poškodb, pretirano pitje alkohola in vse več debelosti med mladimi. Delež obolelih nad 15 let kaže, da manj izobraženi − z dokončano osnovno šolo − obolevajo dvakrat bolj kot tisti z najmanj višjo šolo. Strmo narašča tudi delež mladostnikov med 11. in 15. letom, ki prosti čas preživljajo sede, po štiri in več ur na dan: med 15-letnicami jih je 33, med 15-letniki pa 23 odstotkov.

Velike razlike

V zdravstvenih slikah občin obstajajo velike razlike. Med prebivalci iz »najboljše« oziroma »najslabše«, ki so svoje zdravje ocenili kot dobro, je razlika kar 30-odstotna. V najboljši skoraj 80 odstotkov ljudi meni, da so dobrega zdravja, v najslabši pa niti vsak drugi. Tudi razpon odsotnosti zaposlenih z dela zaradi bolezni se razlikuje več kot stoodstotno: najmanjša odsotnost z dela je osem, največja dvajset koledarskih dni. V najboljši občini je odziv na preventivni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit 78-, v najslabši le 44-odstoten.

Aplikacija, ki jo danes predstavlja NIJZ, prinaša podatke o čezmerno prehranjenih osnovnošolcih po občinah in o splošni umrljivosti. Največ, več kot 35 odstotkov, prehranjenih otrok je na skrajnem vzhodu države, kjer je tudi največja umrljivost, to je več kot 1030 umrlih na sto tisoč prebivalcev. V osrednjem delu države je umrljivost pod 930, prehranjenih otrok pa je manj kot petina. Zanimiv je tudi podatek o 15-letnikih in starejših, ki so se leta 2014 opili in pri tem precej tvegali: v državi je bilo takšnih 41 odstotkov, v občini Hodoš skoraj 43.