Občine izgubile prvo ustavno bitko

Ljubljana – Občine niso dokazale, da 56. člen zakona o izvrševanju proračunov ZIPRS 2016/2017, ki je določil manj denarja za sofinanciranje občinskih investicij, ogroža njihove pravice ali posega v njihov ustavni položaj. V Združenju občin Slovenije (ZOS) menijo, da ustavno sodišče ni odgovorilo na problem sorazmernosti varčevanja v občinah. Najbolj so bile namreč s tem prizadete najšibkejše in najmanj razvite občine.

Višina sofinanciranja je po zakonu o financiranju občin iz leta 2006 določena pri šestih odstotkih skupne primerne porabe občin, a tega občine doslej niso bile nikoli deležne, saj je bilo določeno, da se bo odstotek sofinanciranja vsako leto povečeval. Potem sta prišla kriza in zakon o uravnoteženju javnih financ in občine so morale spet malo počakati. Letos bodo iz tega naslova sicer dobile več kot lani – pet odstotkov skupne primerne porabe občin: dva odstotka iz državnega proračuna, tri odstotke pa v obliki dodatnega zadolževanja občin. Kljub dejanskemu povečanju sredstev za sofinanciranje sta bila taka odločitev in sprejetje ZIPRS 2016/2017 predvsem za manjše občine nesprejemljiva. Poleg ZOS sta oceno ustavnosti tega člena zahtevali tudi občini Solčava in Zagorje ob Savi.

Solčava je navajala, da je zaradi zmanjšanja investicijskih sredstev, ker ta niso bila določena pri šestih odstotkih skupne primerne porabe občin, izgubila 29,59 odstotka prihodkov ali 328,91 evra na prebivalca. Občini Zagorje ob Savi pa je iz navedenih sredstev izpadlo 346.753 evrov oziroma 20,28 evra na prebivalca. Občine so bile precej nesorazmerno prikrajšane in so bile s tem postavljene v neenakopraven položaj. ZOS je ugotovil, da so bile razlike tudi do dvestoodstotne. Bolj razvitim se to ni bistveno poznalo, kot razlaga predsednik ZOS Robert Smrdelj: »Ljubljana je, recimo, izgubila 0,2 odstotka prihodkov, Solčava skoraj 30!«

US: Gre za potencialna sredstva

Ustavni sodniki so sofinanciranje investicij razumeli povsem drugače. Da sploh ne gre za lastna sredstva občin, temveč potencialna, ki jih občine pridobijo šele po več postopkih, veliko pa je odvisno tudi od aktivnosti posamezne občine. »Zato zmanjšanje agregata teh sredstev samo po sebi še ne more pomeniti neposrednega zmanjšanja prihodkov za občine,« pojasnjujejo ustavni sodniki. Dodali so, da teh sredstev občine tako ali tako še nikoli doslej niso dobile v višini šestih odstotkov, zdaj pa so še večja kot lani.

Smrdelj spoštuje odločitev, vendar meni, da ustavno sodišče sofinanciranja očitno ni upoštevalo kot del sistemskega financiranja občin, na katero občine računajo: »Vsaka občina dobi do centa natančno izračunano, koliko lahko dobi iz tega naslova. Ko dokažejo, da so to namenska sredstva, ni niti en projekt zavrnjen, in če je vse v skladu z zakonom, dobijo čisto vse.« ZOS bo vztrajal pri ustavnih presojah, je še dodal Smrdelj: »To je prva odločitev, v kateri pa ni ničesar o sorazmernosti varčevanja. Da se v bistvu varčuje na najšibkejših. In to je najbolj sporno.«

Županja Solčave Katarina Prelesnik je dejala, da so letos imeli iz tega naslova skupaj z zadolževanjem na voljo 155.000 evrov, izkoristili so jih 116.000: »Veliko naredimo s tako malo denarja. Vesela sem, da smo vse poplačali pred koncem leta.« Da imajo premalo sredstev, je poudaril tudi župan Zagorja Matjaž Švagan: »Občine kljub odločitvi ustavnega sodišča še zmeraj ostajajo vsakodnevno vprašanje za vlado in državni zbor. Vlada nam nalaga vedno več nalog in obveznosti. Če se bo pritisk nadaljeval, bodo občine dolgoročno začele umirati.«