Občine na okopih, grozi vračanje denarja EU

Murska Sobota – Krak B pomurskega vodovoda je gradbeno dokončan že od začetka leta in od takrat je ustanovljeno tudi javno podjetje Vodovod sistema B. A ker se 12 občin še ni dogovorilo o enotni ceni omrežnine, je sistem še vedno v mrtvem teku in bo novembra začel delovati le delno.

Ker sistem, v katerega je bilo vloženih tudi 40 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, še vedno ne deluje, nekateri opozarjajo na nevarnost, da bo denar treba vračati. V javnem podjetju in občinah zato mrzlično iščejo rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Zaplet je nastal, ker se občini Murska Sobota in Beltinci nista strinjali s predlogom iz elaborata o ceni, po katerem bi na območju celotnega sistema vsi uporabniki plačevali enotno ceno omrežnine; mesečni strošek amortizacije sistema bi znašal 11,23 evra na priključek. Ker je v soboški občini le 25 odstotkov vrednosti celotnega vodovoda, hkrati pa kar 42 odstotkov vseh priključkov celotnega sistema, bi se namreč od uporabnikov vsak mesec zbralo skoraj 640.000 evrov več, kot bi morala občina zbrati amortizacije za svoj del omrežja.

O nižji ceni ni bilo razprave

»Presežek bi šel drugim občinam, ki imajo glede na vrednost omrežja bistveno manj priključkov in bi zato same od svojih uporabnikov zbrale premalo denarja za redno amortizacijo. Tako bi mi neupravičeno obremenjevali svoje uporabnike, nekatere druge občine pa bi neupravičeno dobivale več denarja. Pri nas bi to pomenilo oškodovanje občinskega proračuna in župan bi zaradi tega moral odgovarjati, kršili pa bi tudi uredbo o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb, po kateri lahko občina na uporabnike prenese le toliko stroška amortizacije, kolikor ga zaračuna za uporabo javne infrastrukture izvajalcem,« soboško nasprotovanje predlogu iz elaborata pojasnjuje direktor občinske uprave Srečko Đurov. Kot pravi, so drugim občinam predlagali, da bi ob upoštevanju znižane amortizacije zaradi manjšega izkoristka sistema v nekaterih občinah vse občine sprejele enotno ceno 7,50 evra na priključek, a o tem predlogu sploh niso hotele razpravljati. »Verjetno zato, ker bi takšna rešitev pomenila manjše prihodke proračunov manjših občin,« pravi.

Do dogovora še daleč

Soboški mestni svet je zato sprejel lasten elaborat o cenah in z njim potrdil za vse občine enotno ceno vodarine ter lastno ceno omrežnine, ki znaša 6,50 evra na priključek. Po njihovem zgledu so zdaj začele svoje cene omrežnine glede na vrednost svojega omrežja in število priključkov sprejemati tudi nekatere druge občine, vendar bo to pomenilo, da bodo morali uporabniki v manjših občinah plačevati občutno več. Zaplet bodo po priporočilu ministrstva za okolje in prostor – ministrica Irena Majcen je v začetku tedna županom občin priporočila, naj vendarle sprejmejo skupen elaborat z enotno ceno omrežnine – poskušali zgladiti na seji sveta občin ustanoviteljic javnega podjetja Vodovod sistema B prihodnji teden. Deset občin je zoper soboško in beltinsko občino zaradi nasprotovanja enotni ceni vložilo tožbo na sodišču, direktor uprave MO Murska Sobota Srečko Đurov pa pozdravlja ministričino pobudo in napoveduje, da bo njihova občina vztrajala pri principu, da bodo odjemalce na območju občine obremenili le v tolikšni višini, kolikor bodo morali obračunati amortizacije oziroma najema za svoj del omrežja. Dogovor je tako očitno še daleč.