Občine preštevajo intervencije

NMP na Koroškem: namesto, da bi se poenotili, se prepirajo.

Objavljeno
16. oktober 2015 20.40
LJUBLJANA 07.06. 2012 zdravstvo bolnice pacienti...Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Mateja Kotnik, Slovenj Gradec
Mateja Kotnik, Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem - »Zdrav-
stveno-reševalni center Koroške (ZRCK) je unikum v slovenskem prostoru. Ima svoje prednosti, a moramo biti odkriti, tudi slabosti. Ko govorimo o organizaciji nujne medicinske pomoči, se ne moremo pogovarjati le o Ravnah na Koroškem, ampak o celotni regiji,« pravi Darko Čander, član delovne komisije za reorganizacijo in oblikovanje mreže NMP na ministrstvu za zdravje.

Nova direktorica ZRCK Marijana Kašnik, ki je dolžnosti prevzela pred tremi meseci, predlaga dodatno ekipo za medbolnišnične prevoze, uvedbo reševalca na motorju in večje sodelovanje z Avstrijci. A nič ne bo pomagalo, če ne bodo občine kot ustanoviteljice ZRCK poenotile stališča, kaj od javnega zavoda pričakujejo. »Z vodstvi posameznih zdravstvenih domov v Mislinjski in Dravski dolini smo že sedeli za skupno mizo. Dogovarjamo se za organiziranje nujne medicinske pomoči (NMP) znotraj regije na način, da ne bo nihče ničesar izgubil, ampak pridobil.« Vendar je vprašanje, ali za dogovor že ni prepozno, saj na ministrstvu za zdravje vedo, da se občine med seboj včasih ne morejo dogovoriti, zaradi česar reševalnih vozil na določena območja sploh niso pošiljali. Namen reorganizacije NMP v državi pa je prav omogočiti enakovredno dostopnost do nujne pomoči vsem v državi.

Največ kritik na račun delovanja ZRCK in organizacije nujne medicinske pomoči prihaja iz Slovenj Gradca, kjer bo o tej temi v sredo razpravljal mestni svet. Direktorica slovenjgraškega ZD Marjeta Vaupot je svetnike v pismu opozorila, da je bilo mesto doslej oškodovano za obravnavo, ki mu pripada, preverili pa so tudi, kako je bilo lani s navzočnostjo reševalnih vozil v Slovenj Gradcu. »Ugotovili smo, da od aprila do novembra kar 32-krat ni bilo zagotovljenih reševalcev z reševalnim vozilom.« ZRCK pa naj bi letos Slovenj Gradcu zagotavljal le reševalno vozilo in reševalca za enoto B. »Poleg tega je enota PHE na območju Slovenj Gradca in Mislinje leta 2013 delovala le devetkrat, enota ZD pa 842-krat, lani pa je ravenska enota PHE delovala le petkrat, enota ZD pa 770-krat,« pravi Vaupotova.

»Če se bomo med seboj prepirali, ne bo to prineslo nič dobrega,« je opozorila Zdenka Koželj Rekanovič, družinska zdravnica s Prevalj, vključena v delo prehospitalne enote na Ravnah na Koroškem. »Vsi bi morali dobiti več od tega, kar že imamo,« je prepričana Rekanovičeva, ki pravi, da bo družinski zdravnik na podeželju še vedno povezan z urgentno medicino ne glede na to, kakšen bo sistem NMP po novem.