Občine protiustavno širile stavbna zemljišča

Celje – Ustavno sodišče je prepovedalo uporabo 29. člena zakona o prostorskem načrtovanju, ki je omogočal širitev območij stavbnih zemljišč brez vključevanja javnosti. Čeprav je člen protiustaven, bodo kmetijska zemljišča, ki so po tem členu postala zazidljiva, takšna tudi ostala. Gre za okoli 250.000 kvadratnih metrov. Največ sprememb so si želeli v Grosuplju, Mozirju in na Ljubnem.

Sporni člen je bil v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju sprejet julija 2012 in je omogočal širitev območja stavbnih zemljišč po poenostavljenem postopku brez sprejetja prostorskega načrta, izključena pa je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Decembra 2012 so člen razširili, in sicer tako, da je bil zakon širše uporaben, tudi za varovana območja.

Osem nevladnih organizacij s področja urejanja prostora in varstva okolja se je februarja 2013 obrnilo na ustavno sodišče. Kot so pobudniki ustavne presoje zapisali, je bil člen sporen predvsem zato, ker je uzakonil splošen odmik od uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor: »Dopustil je širitev območja stavbnih zemljišč v občini do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sprejetjem sklepa občinskega sveta. V postopku sprejemanja je bilo izključeno sodelovanje strokovne in splošne javnosti, izključeno je bilo sodelovanje nosilcev urejanja prostora in s tem usklajevanje različnih interesov v prostoru.«

Ustavno sodišče je nevladnim organizacijam dalo veliko potrditev že 11. aprila 2013, ko je zadržalo izvajanje člena, v začetku tega meseca pa je pritrdilo pobudnikom, da je člen v neskladju z aarhuško konvencijo, ker udeležba javnosti ni urejena, zaradi tega pa je člen tudi v neskladju z ustavo.

Sprva veselje, danes jeza

Občine so bile s spremembo zakona leta 2012 zadovoljne. Do zadržanja člena zakona aprila 2013 je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pozitivno obvestilo izdalo 47 občinam. Ni šlo za soglasje, ampak le za preverbo, ki jo je poleg infrastrukturnega opravljalo tudi okoljsko ministrstvo, ali je sklep skladen s pogoji o širitvi zemljišča iz spornega, neustavnega člena.

Koliko občin je sklep o novih stavbnih zemljiščih tudi objavilo, ni znano, saj zakon ni predvideval, da mora občina ministrstvi o objavi sklepa obvestiti. Tako tudi ni popolnoma znano, koliko občinam je tak način pridobivanja stavbnih zemljišč popolnoma uspel.

V občini Grosuplje so v zazidljiva zemljišča spremenili 23.505,3 kvadratnega metra zemljišč (po podatkih ministrstva za infrastrukturo so želeli spremeniti 31.512 kvadratnih metrov) oziroma je bilo to omogočeno desetim prosilcem. Vseh deset sklepov je bilo tudi objavljenih v uradnem listu januarja in aprila lani. Posamezen sklep preneha veljati, če v roku dveh let od njegove objave investitor ne pridobi gradbenega dovoljenja, kakor je zahteval zakon. Kot je za Delo povedal tamkajšnji župan Peter Verlič, je bila omenjena novela zakona dobrodošla rešitev časovnih težav, ki so nastajale zaradi pomanjkanja zazidljivih površin, saj je postopek sprejemanja in spreminjanja občinskega prostorskega načrta dolgotrajen in ne omogoča hitrih rešitev. »Sklep ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja 29. člena je tako upočasnil razvoj dejavnosti,« je prepričan Verlič, ki pa na vprašanje, ali je na desetih zemljiščih že kaj zgrajenega, ni odgovoril.

Precej vroče krvi je že zadržanje izvajanja člena povzročilo v občini Ljubno, kjer so hoteli v stavbna spremeniti 17.878 kvadratnih metrov zemljišč. Ustavno sodišče je zadržanje izreklo dva dni prej, preden so Ljubenci objavili sklep o širitvi, to pa pomeni, da na Ljubnem z novimi stavbnimi zemljišči ne bo nič. Zdaj bo občina morala do spremembe v stavbna zemljišča priti po običajni poti, s prostorskim načrtom. »Prepričan sem, da od dvanajstih pobud, ki jih imamo, niti pri dveh ne bomo uspešni,« je, razočaran nad odločitvijo ustavnega sodišča, dejal župan Franjo Naraločnik.

Preveč ovir za gradnjo?

Mozirje je ena tistih občin, ki ji je na podlagi neustavnega člena uspelo z vsemi predlogi in ima novih 24.581 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Kljub temu je občinski urbanist Jože Sinur priznal, da je 5000 kvadratnih metrov, kolikor je bilo še možno v posameznem predlogu na poenostavljen način dobiti za stavbno zemljišče, kar veliko: »Ta člen je bil dober, ker je hitro reševal manjše težave, ko nekemu obrtniku manjkata mogoče dva metra. Sprejetje prostorskega načrta je res preveč komplicirano in postopek lahko traja tudi deset let.«

S tem se strinjajo tudi na kmetijskem ministrstvu. Na vprašanje, kako bi zadevo rešili, pa so odgovorili, da bi morali poiskati zakonsko rešitev. To je zakonodajalcu naložilo tudi ustavno sodišče in poudarilo, da mora novi postopek upoštevati tudi javnost.