Tiskane izdaje
Celje – Po polovici leta se občinam potrjujejo napovedi, da bodo zaradi okrnjenega državnega financiranja preživele samo z velikim odpovedovanjem in plačevanjem zakonsko obveznih nalog iz lastnih virov. Velika večina jih je morala v svoje rezerve že poseči, prodajajo, kar se prodati da. Po drugi strani pa ministrstvo za finance ugotavlja, da so imele občine v prvih štirih mesecih kar 47 milijonov evrov presežka.
Ministrstvo za finance v poročilu o realizaciji proračunov občin ugotavlja, da so imele občine lani 22 milijonov evrov oziroma en odstotek več prihodkov kot leta 2014 in kar 88 milijonov evrov oziroma štiri odstotke manj odhodkov. Če so leto 2014 končale z 81 milijoni evrov primanjkljaja, so imele lani 29 milijonov evrov presežka. Pozitiven trend se s 47 milijoni evrov presežka v prvih štirih mesecih nadaljuje tudi letos, ugotavljajo na ministrstvu. A hkrati pravijo, da je treba upoštevati, da občinski prilivi in odlivi niso vedno časovno usklajeni.
Infografika: Delo
V občinah po drugi strani opozarjajo, da so lanski in letošnji presežki zgolj rezultat velikega varčevanja. »Občine so prav zaradi znižane povprečnine v prvem polletju lani ter nezaupanja, da bo vladi uspelo znižati stroške delovanja občin, omejile svoje izdatke, kjer je le bilo mogoče. Tudi zato slika realizacije občinskih financ za leto 2015 ni slaba. Vendar se bodo negativne posledice varčevanja zaradi pomanjkanja sredstev prej ali pozneje začela kazati,« pojasnjuje generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar.
Veliko zmanjšanje investicij
Lanski prihranki so občinam že prišli prav. Ne za dodatne investicije, ki bi izboljšale življenje občanom, ampak za financiranje obveznih nalog, ki jih občinam nalaga država. Prvi so na to opozorili v Mestni občini Velenje, kjer so v prvih štirih mesecih za financiranje zakonsko obveznih nalog od države dobili 4,9 milijona evrov, obveznosti pa je bilo za skoraj 2,6 milijona evrov več. Razliko so morali zagotoviti iz svojih virov. In podobno morajo to narediti skoraj vse občine. Nekaterim bo s sredstvi države uspelo poravnati vse stroške obveznih nalog, a bodo morale zelo varčevati na drugih področjih. Takšen je primer občine Solčava, pravi županja Katarina Prelesnik: »V vseh pogledih gremo v Sloveniji v centralizacijo. Ne vem, kako naj občine, kot je Solčava, ohranijo mlade v svoji sredini.«
Infografika: Delo
V občini Kamnik so, denimo, izračunali, da bodo zaradi manjše povrečnine dobili 426.762 evrov manj kot leta 2012, 300.261 evrov manj kot leta 2013, 193.668 evrov manj kot leta 2014 in enako kot lani. Poleg tega pravijo, da se jim stroški niso kaj prida zmanjšali, sredstva za izvajanje nalog pa »nikakor ne zadostujejo za zagotavljanje vseh zakonskih obveznosti, zato je ogrožena varnost občanov«.
Problem slabšega finančnega stanja občin se delno že kaže v precejšnjem zmanjšanju investicij. Čeprav je država zvišala odstotek sofinanciranja investicij občinam v primerjavi z lani, še zdaleč ne dosega višine, predvidene v zakonu o financiranju občin. Občine opozarjajo, da bodo naložbe trpele tudi zaradi prenizko določene povprečnine oziroma prenizko izračunane primerne porabe in neizplačila sredstev nad primerno porabo. Že lani je bilo po podatkih SOS občinskih investicij osem odstotkov manj kot leta 2014. »V kazalnikih BDP se jasno kaže primanjkljaj občinskih investicij, ki so poleg izvoza v zadnjem letu poganjale njegovo rast. Večino investicijskega deleža v rasti BDP so ustvarile občine zaradi intenzivnega črpanja EU sredstev, in ne država. Na evropski denar občine ne bodo mogle več preveč računati,« razlaga Vidmarjeva.
Infografika: Delo
Umar v poročilu o gospodarski rasti v prvem četrtletju ugotavlja, da je »okrevanje domače potrošnje zastalo predvsem zaradi precejšnjega zmanjšanja gradbenih investicij, kar se kaže v močnem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Takšna gibanja so povezana predvsem z zelo skromnim črpanjem evropskih sredstev iz nove perspektive.« Investicijski odhodki občin v tem obdobju so za kar 51 odstotkov nižji v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem.
Infografika: Delo
Počasno zniževanje stroškov
Lani so občine privolile v nižjo povprečnino, ker jim je vlada obljubila znižanje njihovih stroškov. Nad rezultati so razočarani, pravi Vidmarjeva: »Kar povzroča nejevero je lahkotnost, s katero vladna stran med dosežene prihranke zapisuje različne spremembe na zakonski ravni in celo dogovor s sindikati, s čimer naj bi občinam prihranil 6,8 milijona evrov. A to ni občinski prihranek, ampak prihranek države, ki ji ne bo treba zagotoviti teh sredstev občinam.«
Na ministrstvu za javno upravo imajo povsem drugačne ocene. Prepričani so, da »so opazna prizadevanja za spremembe predpisov za zmanjšanje stroškov. Vlada je leta 2015 in do maja 2016 pripravila in realizirala spremembe skoraj 50 predpisov. Ni skrivnost, da se ocene občin in vlade o prihrankih razlikujejo, vendar je očitno, da so večji tam, kjer občine nove možnosti uporabijo.« V poročilu so našteli vse ukrepe, kot so bili lani predlagani. Med njimi tudi odprava posebne določbe v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede priznavanja neprofitne najemnine upravičencem, ki živijo v tržnih stanovanjih, čeprav je ta člen zakona o uravnoteženju javnih financ občin ustavno sodišče že razveljavilo. »Iz nobene občine nismo dobili signalov, da jim ni uspelo financirati obveznih nalog v zakonsko določenem obsegu,« trdijo na finančnem ministrstvu.
Infografika: Delo
Sodne fronte zaradi financiranja
Občina Domžale je že leta 2014 zahtevala oceno ustavnosti zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), po katerem morajo občine financirati subvencije neprofitnih najemnin upravičencem, ki živijo v tržnih stanovanjih, ker občine nimajo dovolj neprofitnih stanovanj. Po mnenju občine je država z zakonom grobo posegla v njeno finančno avtonomijo, ker ji ni zagotovila sredstev za plačilo subvencije. Ko je bil sprejet zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki je je odpravil to za občine sporno določilo, so Domžale od zahteve odstopile in ustavno sodišče je postopek ustavilo.
Oceno ustavnosti spornega člena ZUUJFO o neprofitnih najemninah je lansko poletje zahteval varuh človekovih pravic. Ustavno sodišče je pred mesecem ugotovilo, da je člen, ki naj bi občinam privarčeval 1,7 milijona evrov na leto, neskladen z ustavo. Vlada je bila na to opozorjena, še preden ga je ob nasprotovanju ministrstva za delo sprejela. Ker predvidenega prihranka ne bo, so občine že naslovile zahtevo po dodatnih sredstvih. Kako bodo zaplet rešili, še ni znano.
Infografika: Delo
Ustavna presoja - financiranje in soifinanciranje investicij
Mestne občine so oktobra lani zahtevale oceno ustavnosti posameznih členov zakona o financiranju občin, zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, zakona o spremembi zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, zakona o lokalni skupnosti ter pravilnika o povprečnini za leto 2015. Občine je zmotilo še določilo, da prejemajo dohodnino le do višine primerne porabe. V Združenju mestnih občin Slovenije cenjujejo, da gre za nedopustno, enostransko in samovoljno ravnanje finančnega ministrstva mimo zakonov in ustave, način financiranja pa da je neskladen tudi z evropsko listino lokalne samouprave. Zadeva na ustavnem sodišču še ni rešena.
Združenje občin Slovenije (ZOS) je 18. januarja letos zahtevalo oceno ustavnosti 56. člena zakona o izvrševanju proračunov 2016 in 2017, ki določa višino sofinanciranja investicij. Občine pred tem nikoli niso imele določenega šestodstotnega sofinanciranja, ZOS pa je razburilo, ker so se dogovorili za petodstotno financiranje, v zakonu pa je določeno dvoodstotno in triodstotna možnost dodatnega zadolževanja. V ZOS so izračunali, da bo to za občine pomenilo 43 milijonov evrov manj denarja, najbolj bodo izpostavljene najmanj razvite občine, ki jim je sofinanciranje namenjeno. Po izračunih ZOS bo ta člen najbolj prizadel Solčavo, ki naj bi dobila kar 383 evrov manj na prebivalca. Postopek na ustavnem sodišču še ni končan.
Tožba proti državi - povprečnina
Skupnost občin in združenje občin sta septembra 2015 na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo proti državi zaradi povprečnine. Vlada je namreč povprečnino sredi leta 2015 znižala, kot je bilo predvideno v dogovoru z občinami, vendar je dogovor pogojeval, da bi se morali stroški občinam znižati. Občine so opozarjale, da prihrankov ni bilo oziroma so bili minimalni. V SOS so izračunali, da so občine zaradi nespoštovanja zakona o financiranju občin, ki določa izračun povprečnine, lani na vsakega občana izgubile okoli sto evrov. Spor še ni rešen.
Infografika: Delo
