Občinski načrti za revitalizacijo nekdanje tovarne koles

Ljubljana – Projektna skupina razvojnega projekta Second Chance je po letu in pol pripravila pilotno naložbo za center Rog. Zasnovan je kot produkcijski projekt in bo predvidoma junija letos postavljen na Petkovškovem nabrežju.

Second Chance je razvojni projekt petih evropskih mest, ki sodelujejo pri preoblikovanju nekdanjih industrijskih območij in njihovi kulturni oživitvi. Poteka v Nürnbergu, Leipzigu, Benetkah, Krakovu in Ljubljani. Ljubljanska partnerja sta MOL ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, trajal pa bo od januarja 2010 do junija 2013.

V sklopu projekta je prestolnico te dni obiskala Lia Ghilardi, ustanoviteljica in direktorica podjetja Noeme, ki deluje na področju prostorskega mapiranja in strateškega kulturnega načrtovanja. Ghilardijeva je včeraj v Mestnem muzeju opozorila na razloge, zakaj je treba v današnjih razmerah mesta bolj ustvarjalno razmišljati o tem, kako mobilizirati svoje edinstvene kulturne dobrine v odnosu do urbane regeneracije, po predavanju pa je z gosti razpravljala o problematiki urbane regeneracije v povezavi z na novo nastajajočim centrom Rog. Njeni sogovorniki so bili Uroš Grilc, vodja oddelka za kulturo MOL, Miran Gajšek, vodja občinskega oddelka za urejanje prostora, Jurij Bavdaž, začasni uporabnik tovarne Rog in član Socialne kooperative tovarne Rog, ter Bertram Schultze, arhitekt in izvršni direktor za komercialno pretvorbo nekdanjih tovarn Spinnerei v Leipzigu in Auf AEG v Nürnbergu.

Je velik razstavni prostor 
res potreben?

V strategiji razvoja kulture v ljubljanski mestni občini je sicer zapisano, da bodo glavne dejavnosti novega javnega zavoda, ki bo upravljal center Rog, »razstavna dejavnost, center kreativnih industrij ter produkcijski prostori, deloval pa bo kot produkcijski, razstavni, izobraževalni in družabni prostor v smislu odprtosti, nenehnega procesa izmenjav, komunikacije in sodelovanja«.

Grilc je Ghiraldijevi na predstavitvi povedal, da gre pri projektu Rog za velik, sodobno opremljen razstavni prostor, ki bo »omogočil postavitve večjih razstavnih projektov, ki jih prestolnica danes zaradi infrastrukturnih razlogov ne more gostiti. Odigral naj bi vezni člen med umetnostjo, producenti in kreativci na eni strani ter gospodarstvom na drugi. Ta projekt ne bo zgolj obnovil določeno stavbo, ampak se obnavlja celotno območje, kar pomeni, da se bo urbaniziralo in kultiviralo zelo široko območje ob Ljubljanici.«

Ghiraldijeva je ob tem izrazila dvom, ali je postavitev tako velikega razstavnega prostora sploh smiselna, in nato razmišljala o manjših korakih: »Iskreno dvomim o dejanski potrebi po tako velikem prostoru. Zakaj ne bi morda najprej naredili manjših intervencij in šele postopoma gradili večjih projektov?« Grilc je na to dejal, da je stavba nekdanje tovarne Rog v takšnem stanju, da majhni koraki niso možni: »Žal je propadanje stavbe skozi desetletje povzročilo, da je v tem trenutku nevarna.« Nanizal je še vsebinske razloge, med katere spada tudi strateški pogled na razvoj kulture v Ljubljani, ki je »na neki način temeljil na majhnih korakih. Vse zadnje investicije v kulturo v prestolnici so vezane na nekakšne prizidke, zato je s tega vidika Rog zelo zavestna odločitev. Po naši oceni tako velik projekt potrebujemo, saj Ljubljana ne more graditi zgolj na majhnih projektih, ki so bili doslej njena stalnica.«

Namen pilotnega projekta, ki bo stal na Petkovškovem nabrežju, bo sicer v malem merilu razvijati in v praksi preizkušati vsebine in partnerstva, ki bi po prenovi Roga lahko našli svoje nadaljevanje in nadgradnjo v novem centru.