Tiskane izdaje
Seul − Obhodi kurentov, verovanje v njihovo nadnaravno moč, njihova pomoč pri rodovitnosti zemlje in celotno njihovo poslanstvo so prepričali Unesco, da je to obredje vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine.
Na 12. zasedanju medvladnega odbora Unesca za nesnovno dediščino so v Južni Koreji tudi formalno potrdili ta sprejem na svetovni seznam. Na slovesnosti so bili tudi podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest Branko Brumen, predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec, ptujski župan Miran Senčar in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.
»Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete. Je dediščina posameznika, mesta, naroda in človeštva,« je na Unescovem zasedanju v Južni Koreji poudaril Branko Brumen. Miran Senčar pa se je zhavalil vsem tistim posameznikom in skupinam, ki so kurentovo poslanstvo ohranjali in živeli v vseh preteklih desetletjih in stoletjih ter jo tako ohranili kot živo mojstrovino.
Da je predlog za vpis v register izpolnil vse kriterije in pogoje, pa je bilo treba pripraviti izčrpno predstavitev kurentovega poslanstva in določiti nosilca tega obredja. Zato so leta 2012 najprej kurentovo poslanstvo kot nesnovno dediščino vpisali na slovenski seznam. Potem je dvajset društev kurentov ustanovilo posebno zvezo, ki je prevzela skrb in sprejela zadolžitev, da bo kot nosilka obredja skrbela za običaj po najboljših močeh. Zaradi tega so tudi že sprejeli poseben kodeks obnašanja, nastopanja in pojavljanja kurentov.
Foto: Arhiv MOP
Kurent je izjemen lik, ki je med ohranjenimi slovenskimi pustnimi skupinami zagotovo med najbolj izrazitimi. Njegova prvotna domovina so vasi Ptujskega polja, kjer se je ohranil ves čas prav zato, ker so ljudje tam verjeli in često verjamejo še danes, da jim pri rodovitnosti zemlje lahko veliko pomaga. Kurent je prvotno nastopal skupaj s pustno skupino oračev, kjer je držal plug, ko so z njim simbolično zaorali po kmečkem dvorišču in si že s tem prislužili darilo ali pogostitev gospodarja in gospodinje. Samostojen lik je postal pozneje, ko so se začeli kurenti združevati v skupine, a njegovo prvotno mesto za plugom oračev se je prav tako še ohranilo, predvsem na Dravskem polju in v Halozah.
Unescov seznam tako ne ščiti nobenega konkretnega kurenta ali določene kurentove oprave, ampak obredje, verovanje in kurentovo poslanstvo, ki se izkazujejo prav z obhodom po vaseh in dvoriščih domačij. Skozi čas sta se izoblikovala dva nekoliko različna tipa kurentov. Prvi je pernati in na njegovi glavi so ob rogovih še peresa ptic − purana, kanje ali še katere druge ujede. Drugi tip pa je rogati kurent, ki ima na glavi edino mogočne živalske rogove, ohranil pa se je predvsem na Dravskem polju in v delu Haloz.
Zagotovo je k ohranitvi kurentovega lika veliko pripomoglo ptujsko pustno kurentovanje, ki je lik preselilo v mesto, kamor izvirno prej sploh ni smel. Sočasno pa je ta prireditev, ki je živa že skoraj šest desetletij, vplivala tudi na samo podobo kurenta, obenem pa nekoliko zabrisala ostro mejo med ohranjenimi avtentičnimi pustnimi liki in karnevalskimi skupinami. Prav od Zveze društev kurentov pa se pričakuje, da bo to delitev spet bolj razločno in jasno postavila. Z vpisom na Unescov seznam nesnovne dediščine je tudi sprejela skrb za ohranjanje kar najbolj avtentičnih običajev in elementarnih kurentovih obhodov po vaseh in domačijah.
