Obisk dializnega centra zahteva širitev

Kobarid – Po petih letih delovanja dializnega centra v Kobaridu je v prvi vrsti najbolj zadovoljnih 15 posoških dializnih bolnikov, takoj za tem pa bi morala biti tudi državna zdravstvena blagajna. Zavod posluje pozitivno in želi prostore povečati za dodatno ambulanto in se usmeriti v zdravstveni turizem.

Blaž Močnik

Kar dvanajstletni trud za zagon dializnega centra v Posočju je danes na zadovoljstvo bolnikov pozabljen. Skupaj z dializami so na Zavodu Apolon našteli več kot 15.500 obiskov. Apolon je koncesionar za dializo in internistično dejavnost, zato sprejema še paciente v internistični, revmatološki in nefrološki ambulanti. Sprejeli so že 6500 pacientov, večinoma iz Slovenije. V petih letih je zavod zaposlil štiri medicinske delavce, medtem ko zdravniki specialisti prihajajo iz regionalne bolnišnice iz Šempetra pri Gorici v njihovem prostem času.

»ZZZS privarčevali 350.000 evrov«

Eden od glavnih vzrokov za odprtje dializnega centra je bila oddaljenost pacientov do najbližje bolnišnice. Odkar je v Kobaridu, so samo pri prevozu pacientov iz vseh koncev Posočja do Šempetra zdravstveni zavarovalnici privarčevali približno 350.000 evrov, pojasnjuje direktor zavoda Božidar Kanalec. Naložba je skupaj stala približno 700.000 evrov, od tega je bilo treba 260.000 evrov zagotoviti za opremo. »Država bi si s tega vidika v desetih letih povrnila naložbo. Predvsem pa smo precej privarčevali tukajšnjim dializnim bolnikom. Ni več mukotrpnih voženj poleti ali pa pozimi do šempetrske bolnišnice. Računajte, da je moral kdo iz Trente na pot ob petih zjutraj in se vrnil ob petih popoldne, kar je bilo res naporno. Danes so pacienti zadovoljni, prihajajo v center trikrat na teden, se dializirajo od štiri do pet ur in potem odpeljejo nazaj s taksistom domov. V vseh teh letih je poslovanje zavoda rentabilno in nam ni bilo treba posegati po drugih finančnih ukrepih. Takratna pomoč ljudi z donacijami za gradnjo dializnega centra je torej šla v prave roke in za ljudi iz vsega Posočja,« je danes zadovoljen Kanalec. V centru zdaj redno skrbijo za 15 bolnikov iz celotnega Posočja od Podbrda do Trente.

Toda obisk internistične ambulante ga je presenetil. Zaradi kratke čakalne vrste za preglede se v Kobarid zdaj odpravi več pacientov iz preostalega dela Slovenije. Za nemoteno delo pa bi potrebovali dodatno ambulanto, kar pa pomeni gradnjo prizidka k sedanji stavbi, priznava Kanalec. Če bi naložbo v vrednosti 100.000 evrov lahko izpeljali, so novi gradnji manj naklonjeni v lokalni skupnosti, ki načrtuje popolno lepotno preobrazbo središča Kobarida. Na mestu morebitne ambulante naj bi stala lipa. »Obisk je zdaj res velik in ambulanta nam manjka. Upam, da bo dovolj posluha. Ne vem, kaj je bolj pomembno – ljudje ali drevo,« se sprašuje direktor.

Za zdravstveni turizem le pismo o nameri

Kanalec upa tudi v prihodnost zdravstvenega turizma v Kobaridu. V petih letih so v centru opravili 100 turističnih dializ. »Ni veliko, je pa spodbudno,« pravi. Zgornjeposoške občine dlje od pisma o nameri za spodbujanje zdravstvenega turizma še niso prišle. Medtem je Kanalec prepričan, da lahko Kobarid že s sedanjo zdravstveno ponudbo javnih zavodov in zasebnikov ponudi dovolj. »Vizija centra je tudi rast in razvoj, predvsem na področju novih programov, ki bi bili za ljudi iz te doline zanimivi oziroma bi jim zdravstvene storitve približali. Tudi to je odvisno od naklonjenosti širše lokalne skupnosti, če bo začutila potrebo po tem in prišla nasproti z rešitvami pri širjenju centra v tem prostoru,« pravi.

Pred tremi leti je Zavod Apolon začel sodelovati še z Zdravstvenim domom Ajdovščina, ker je s specialistično ambulanto prisoten dvakrat na mesec.