Tiskane izdaje
Ljubljana – Obveščanje patronažnih služb o rojstvih in porodih je zaradi nezmožnosti dogovora o enotnem sistemskem pristopu že od leta 2009 prepuščeno porodnišnicam. Nekatere so s sklicevanjem na varovanje osebnih podatkov obvezo obveščanja preložile na otročnice, te pa se ne zavedajo vedno pomena preventivnih obiskov patronažne medicinske sestre. S tem je ogroženo njihovo zdravje in zdravje novorojenčka.
»Patronažna medicinska sestra je do četrtega tedna otrokove starosti edini zdravstveni delavec, ki skrbi za mlado družino, zato njeni obiski ne smejo biti prepuščeni naključju,« opozarja Martina Horvat, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pri zbornici zdravstvene in babiške nege. »Zapleti, ki lahko nastanejo prve dni po rojstvu, so včasih zelo hudi. Vključevanje patronažne službe v tem obdobju je še posebej pomembno«, zlasti odkar otročnice iz porodnišnic odpuščajo tretji, od letos pa celo drugi dan po porodu. »Domov dobivamo rosno mlade novorojenčke ter utrujene in razbolene mamice,« poudarja Horvatova.
Vsaka otročnica ima pravico do dveh preventivnih patronažnih obiskov, šest pa je namenjenih novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti. »Redko se zgodi, da obisk odkloni mama, ki ima zadostno podporo v domačem okolju. Ponavadi ga odklanjajo tiste, ki so psihično nestabilne, odvisne od alkohola in nedovoljenih drog, s poporodno depresijo …« Torej najbolj ogrožene, tiste, ki bi najbolj potrebovale patronažno oskrbo.
Naloga porodnišnice
Standard dela od patronažnih medicinskih sester zahteva zajem otročnice in novorojenčka 24 ur po odpustu iz porodnišnice. Da bi izvedla predvidene obiske, mora pridobiti ustrezne osebne podatke o otročnici in novorojenčku. Stik s patronažno službo je pred odpustom dolžna navezati porodnišnica. Predpisi ne določajo natančno, kako (s katerimi dokumenti in podatki), vendar je že desetletja v uporabi obrazec Poročilo babice – prijava poroda. Analiza, ki jo je marca 2010 objavil Inštitut za varovanje zdravja RS, je pokazala, da ta obrazec uporablja deset od 14 porodnišnic, preostale pa le odpustno pismo. O odpustu otročnice in novorojenčka obveščajo lokalno patronažno službo samo v osmih porodnišnicah. Če otročnica prihaja od drugod, pa dokumentacijo izročijo kar njej osebno z navodili, naj sama oziroma svojci obvestijo patronažno službo. Tako ravnajo tudi v preostalih šestih porodnišnicah.
Do konca leta 2008 zgledno delujoč sistem obveščanja patronažnih služb o prihodih mater in novorojenčkov domov se je začel rušiti v ljubljanski porodnišnici, druge pa so sledile njeni praksi. Iz porodnišnice so odgovorili, da so patronažne službe prenehali obveščati »po zlorabi poklicne skrivnosti s strani patronažne službe z družbeno-socialnimi posledicami za otročnico in njeno družino. Porodnišnica Ljubljana je bila med drugim obtožena, da je izdala poklicno skrivnost, ker je obvestila patronažno službo o odhodu otročnice in novorojenca iz porodnišnice in odpustnem pismu brez privolitve otročnice. Istočasno je bila uvedena e-prijava rojstev (porodnišnica je s tem ukinila matičarko, ki je v patronažne službe pošiljala obvestila o odhodih mamic in novorojenčkov domov; op. p.), zato smo predlagali, da se patronažna služba poveže z informacijsko bazo o rojstvih, sami pa smo se odločili držati se navodil zakona o zdravniški službi«. Ta v členih 51. do 53. zdravnika obvezuje, da mora podatke o zdravstvenem stanju bolnika varovati kot poklicno skrivnost in jih ne sme dajati drugim, razen če ga obveze ne razreši bolnik sam.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je tedanje vodstvo ljubljanske porodnišnice opozorila na težavo, a se je to izgovorilo na varstvo osebnih podatkov in pravico matere do odločitve o patronažnem obisku. Ker strokovni argumenti sekcije niso zalegli, je v njenem imenu patronažna medicinska sestra Slavica Molan februarja 2010 za mnenje zaprosila informacijsko pooblaščenko. Ta je ugotovila, da porodnišnice z obveščanjem pristojnih patronažnih služb o porodih oziroma pošiljanjem obvestil o njih ne kršijo varstva osebnih podatkov ter zanj ne potrebujejo privolitve matere. Razmere se niso uredile niti po pozivu takratnega direktorja direktorata na ministrstvu za zdravje Janeza Remškarja, da naj razširjena strokovna kolegija za zdravstveno nego ter ginekologijo in porodništvo do konca leta 2010 poiščeta najprimernejši način posredovanja podatkov o rojstvih patronažnim službam, ki bo enoten za vso državo.
Podatki v oblaku
»Potem smo bili glasni povsod, kjer nas je le kdo hotel poslušati,« se spominja Martina Horvat. Februarja in marca lani se je skupina, ki pripravlja ureditev enotnega sistema obveščanja, sestala dvakrat. Prvič so se dogovorili, da bodo predstavniki sekcije pregledali in po potrebi dopolnili sedanji obrazec za obveščanje patronažne službe z naborom podatkov, ki jih ta potrebuje za svoje delo. »To smo naredili.« Na drugem sestanku pa so se dogovorili o rešitvi za prehodno obdobje do sprejetja navodil na nacionalni ravni, vendar se to ni zgodilo. »Sekcija lahko pripravi in predlaga strokovne rešitve, nima pa moči vpliva na direktorje zdravstvenih domov, da jih sprejmejo in implementirajo,« pojasnjuje Horvatova.
Obrnilo se je še eno leto, nato je aprila letos pisala udeležencem obeh sestankov. Opozorila je, da je »v preteklem letu zaradi neurejenega obveščanja, ki je prepuščeno staršem, svojcem ali pa sploh nikomur, prišlo do dogodkov, ki slovenskemu zdravstvu v 21. stoletju ne morejo biti v ponos«, in prosila za sklic sestanka na ministrstvu za zdravje, ki koordinira projekt; 22. oktobra so se vse strani naposled dogovorile o uvedbi sistema obveščanja patronažnih služb o odhodih otročnic in novorojenčkov domov po sporočilih sms.
Odgovorne patronažne sestre bi dobile geslo, s katerim bi se prijavile v t. i. oblak, v katerega bi bili usmerjeni podatki iz porodnišnic, ki jih potrebujejo za svoje delo. Sistem bo najprej preizkusila patronažna služba v zdravstvenem domu Murska Sobota. Če bo učinkovit – to bo po besedah Horvatove jasno že po enem mesecu – bo ministrstvo za zdravje pripravilo izobraževanje za vse patronažne službe in sistem razširilo na vso državo.
