Obiski tujine iz mariborske mestne blagajne posrkali 52.000 evrov

Občinske delegacije lani največkrat na Kitajsko, a solistične akcije ne dajejo rezultatov.

Objavljeno
19. maj 2015 22.19
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor

Maribor – Po skoraj dveh tednih so na mariborski občini le izračunali, koliko javnega denarja so doslej porabili za potovanja, na katerih občinske delegacije iščejo investitorje. Po podatkih občine so obiski tujine v poldrugem letu stali skoraj 52.000 evrov, a od njih ni skoraj nobene koristi. Največja delegacija je štela 25 članov.

Leta 2013, ko je Andrej Fištravec nastopil nadomestni mandat, so župan in njegova ekipa za potovanja porabili dobrih 13.000 evrov. Prvo odmevnejšo pot si je župan privoščil v Kuvajt, kjer je s svojim svetovalcem Markom Kovačičem, ki se ga je oprijel vzdevek »Župan v senci«, našel kupca za gradbeno jamo za razvpito Kanglerjevo in Pandurjevo Mariborsko kulturno središče. Poslovnež Hilal Arnaout zdaj na tej parceli načrtuje nekakšno ameriško univerzo.

Zelo odmevno je bilo tudi množično »romanje« zaposlenih na občini in šefov javnih podjetjih v Kitajsko. Stalo je 1400 evrov na osebo, samo mestna uprava je za pot porabila več kot osem tisočakov. Iz Kitajske se nihče ni vrnil s konkretnim poslom.

Priljubljena Kitajska

Kljub skromnemu izkupičku je Fištravčeva ekipa, še posebno svetovalec Kovačič, potovanja nadaljevala tudi lani. Največkrat v Kitajsko – kar šestkrat. A edini kolikor toliko oprijemljiv rezultat je bilo zagotovilo, da bo tajvansko podjetje Shihlien Energy Technology v Mariboru zagnalo tovarno baterij. Čeprav je aprila lani Maribor obiskal prvi mož družbe Po Shi Lin in si ogledal lokacije za tovarno, se leto kasneje kljub Fištravčevim predvolilnim obljubam, kako se bo proizvodnja začela že do konca lanskega leta, iz vsega skupaj ni izcimilo ničesar, investitor pa je poniknil.

Neuspeh občinskih delavcev ni ustavil in zdaj je na Kitajskem spet tričlanska delegacija, kaj tam počne, pa bodo na občini povedali šele po potovanju. Poleg tega namerava občinska delegacija sodelovati tudi na konferenci China-CEEC Expo v juniju, za katero so po zagotovilih iz občinske uprave stroške delno pripravljeni poravnati gostitelji. Na ta sejem je občina vabila tudi podjetnike in k elektronskemu sporočilu priložila povezavo do agencije Sprit. Iz nje je razvidno, da pot organizira Spirit, kjer pa za sejemski dogodek niso prejeli nobene prijave mariborskih podjetij.

Z občine so sporočili, da na posamezen dogodek običajno povabijo do 400 podjetnikov s področij, za katera predvidevajo, da bodo predmet razgovorov oziroma obstajajo poslovne priložnosti za nadaljnje sodelovanje. Za sejem v mestu Ningbo prijave še zbirajo, a priznavajo, da do zdaj med podjetniki ni bilo odziva. »Naložbe so lahko le rezultat poslovnih dogovorov gospodarskih družb, na katere MOM ne more imeti vpliva. A brez iniciative in povezovalne vloge občine se številni pogovori ne bi niti začeli,« jalove rezultate obiskov upravičujejo v občinskem vodstvu.

O prizadevanjih občine ne vedo skoraj ničesar

Za komentar obiskov smo se obrnili tudi na Štajersko gospodarsko zbornico (ŠGZ), kjer imajo glede občine kar nekaj pripomb. »Vsakršno prizadevanje za pritegnitev neposrednega kapitala v Maribor podpiramo,« je dejala direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik, a hkrati opozorila, da v mestu in regiji ni strategije razvoja in so zato takšne aktivnosti precej nepovezane. »Vemo, da se ne more nič zgoditi čez noč, lahko bi pričakovali le to, da bi se čez noč odločili, da bomo delali skupaj,« pravi Podgornikova. Vendar je iz njenih pojasnil mogoče sklepati, da zdaj ni tako: »Mariborsko gospodarstvo skoraj nima informacij o takšnih aktivnostih MOM in temu primerni so tudi rezultati. Investicije v gospodarstvo brez sodelovanja gospodarstva pač ne morejo biti uspešne,« je poudarila direktorica ŠGZ.

Obiska Kitajske jeseni 2013 se je udeležila tudi predstavnica občinskega zavoda za turizem, na vprašanje, kakšni so bili učinki za tukajšnji turizem, pa je direktorica zavoda Janja Viher odvrnila, da to težko komentira. Takrat je njihova predstavnica na Kitajskem predstavila staro trto in Hišo stare trte, je dejala Viherjeva, ali je zaradi tega v Maribor prišlo kaj več kitajskih gostov, pa ni mogla oceniti.

Kot je povedala, predstavniki zavoda za turizem kasneje niso več sodelovali pri obiskih. Po njenih besedah se zavedajo, da zavod na velikem in specifičnem kitajskem trgu ne more delati sam, temveč morajo sodelovati z večjimi agencijami.