Obiskovalcev vse več, kopališče dotrajano

Mariborski bazeni bodo lahko kopalcem na voljo še največ dve sezoni

Objavljeno
12. julij 2012 15.12
Posodobljeno
12. julij 2012 18.00
regent/mariborski otok
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor

Maribor - Na kopališče Mariborski otok je v tej sezoni prišlo že okrog 21.000 kopalcev, kar je zelo dober obisk, pojasnjuje upravljavec. Ob tem ocenjuje, da so bazeni in objekt v tako slabem stanju, da bodo v funkciji še največ dve sezoni. A dolgo načrtovana obnova se tudi letos ne bo začela.

Za vse, ki se v teh poletnih dneh ne bodo odpravili na počitnice na morje, so na Mariborskem otoku pripravili pester športno-animacijski program, je povedala Mihaela Gostenčnik iz Športnih objektov Maribor, ki upravljajo kopališče. Po njenih besedah med tednom vsak dan ponujajo razne animacije v vodi in na suhem (tečaji plavanja, odbojka v vodi in na mivki, badminton, namizni tenis ...), za najmlajše organizirajo otroške delavnice, na razpolago so trenerji plavanja in vaterpola itd.

Obisk utegne biti rekorden

Dosedanje letošnje število kopalcev na Otoku, ki je vrata odprl 17. junija, je skoraj za 40 odstotkov višje kakor lani v tem času, k čemur je veliko pripomoglo tudi vroče vreme; če jim bo to še naprej naklonjeno, po besedah Gostenčnikove do izteka sezone pričakujejo približno 40.000 kopalcev. Tolikšen obisk bi bil rekorden v zadnjih nekaj letih.

Kot je pojasnila vodja kopališča Mihaela Gostenčnik, so na njem tudi letos opravili nekaj nujnih vzdrževalnih del, da so zagotovili varno obratovanje, vendar je to stalno težje, saj je bazenska tehnologija zastarela. Med drugim so izvedli servisna dela v stari in novi strojnici, popravili hidro postajo in sanirali dno velikega bazena, za kar so porabili blizu 11.000 evrov. Ob tem je Gostenčnikova povedala, da za vzdrževanje in upravljanje Otoka od lastnice Mestne občine Maribor (MOM) že dve sezoni niso prejeli nobenih sredstev. »Če ne bi imeli tako dobre ekipe vzdrževalcev, ki iz zastarele bazenske tehnologije dela čudeže, bi bilo kopališče že zdavnaj neprimerno za obratovanje,« je poudarila.

Center dobrega počutja, fitnes in restavracija

Medtem pa MOM obnovo edinega tukajšnjega javnega kopališča na prostem prelaga iz leta v leto; za celovito ureditev Mariborskega otoka so na javnem arhitekturno-krajinskem natečaju že decembra 2008 izbrali idejno zasnovo arhitekturnega biroja Plan B; njegov projekt predvidena obnovo bazenov in izgradnjo novega pokritega bazena na severni strani kopališke stavbe s pripadajočim programom - centrom dobrega počutja, fitnesom in restavracijo.


Toda dlje od idejnega projekta ureditve območja Mariborskega otoka na MOM do danes še niso prišli. Kot je pojasnila Tatjana Štelcer iz županovega kabineta, letos v okviru razpoložljivih sredstev načrtujejo izdelavo projektne dokumentacije in pripravo posebnih strokovnih podlag za spremembo obstoječe uredbe o vodovarstvenem območju.

MOM brez denarja za obnovo

MOM bo morala tudi pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in druga potrebna soglasja, že na začetku pa se je izkazalo, da je gradnja pokritega bazena na Mariborskem otoku sporna z vodovarstvenega vidika, saj kopališče leži na najožjem vodovarstvenem območju (na Otoku so črpališča pitne vode Mariborskega vodovoda, za katera velja najbolj strogo varstvo). Da jim ne bi bilo treba spremeniti projekta, so na MOM že lani hoteli spremeniti državno uredbo o vodovarstvenih območjih, vendar so zamudili rok za oddajo predloga.
Na vprašanje, kdaj po novem planirajo začetek obnovitvenih del na Otoku, z MOM nismo dobili dogovora, tako ali tako pa zanje letos nimajo denarja. Celotna naložba je ocenjena na 10 do 12 milijonov evrov, v letošnjem občinskem proračunu pa so zanjo odmerili le 65.000 evrov.