Tiskane izdaje
Slovenj Gradec - Ministrstvo za finance je slovenjgraški bolnišnici odobrilo najem kredita v višini 1,9 milijona evrov, ki ga potrebujejo za nakup novega aparata za magnetno resonanco. Prve preiskave z njim bodo v Slovenj Gradcu začeli opravljati septembra, do takrat pa jih bo za približno tri tisoč pacientov s Koroške tako kot doslej opravil Medicinsko termalni center Fontana v Mariboru.
Nakup aparata za magnetno resonanco, ki ga bolnišnica doslej še ni imela, ni edina naložba v letošnjem letu. Največja, vredna kar devet milijonov evrov, bo nakup opreme za prazne prostore v novem prizidku, v katerem bodo štiri moderne operacijske dvorane, lekarna, dializa in centralna sterilizacija, vanj pa bodo do konca leta končno preselili tudi otroški oddelek ter ginekološki oddelek s porodnim blokom. »V starem kirurškem bloku, ki je v uporabi od leta 1962, bomo tako izpraznili zgornji dve nadstropji. Ker se od otvoritve v objekt skorajda nič ni vlagalo, je primeren le še za rušenje. Na njegovem mestu si želimo novo stavbo, površine 11 tisoč kvadratnih metrov, za katero potrebujemo 22 milijonov evrov. Tega denarja še nimamo,« je povedal direktor splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu Janez Lavre in dodal, da si želijo, da bo to objekt, ki bo ustrezal standardom zdravniške obravnave pacientov v prihodnosti, zato so si primer dobre prakse na tem področju ogledali na Nizozemskem.
Bolnišnica v Slovenj Gradcu je lansko poslovno leto zaključila s presežkom v višini 166.000 evrov, prvič po letu 2004 pa ji je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačal vse opravljeno delo. Še vedno pa jih pestijo težave pri plačilu obveznosti dobaviteljem, ki jih poravnavajo z 60-dnevno zamudo, skupni dolg do njih pa znaša 3,5 milijona evrov. Vodstvo bolnišnice si želi, da bi tudi letošnje poslovno leto zaključili s pozitivnim poslovnim izzidom, a jih skrbi predvsem financiranje urgentnega centra in nove zaposlitve, povezane z njegovim delovanjem. »Potrebovali bomo dodatnih 800.000 evrov,« je napovedal Lavre. V bolnišnici so največ prihranili na račun stroškov dela, precej manj kot so načrtovali pa pri zdravilih. Vodstvo bolnišnice za to krivi skupne javne razpise, ki so po njihovem dražji od razpisov bolnišnice. »Na ta problem odgovorne na ministrstvu zaman opozarjam že zelo dolgo časa,« je rekel Janez Lavre.
V bolnišnici je zaposlenih 737 ljudi, od tega 146 zdravnikov. Nujno bi potrebovali dva patologa, tri radiologe, dva ortopeda in štiri kirurge splošne kirurgije. »V bolnišnici žal nimamo možnosti, da bi sami oblikovali in vodili kadrovsko politiko, ki bi se skladala z našimi potrebami in zaradi česar smo izgubili že šest specializantov,« je rekel Lavre.
