Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko so v treh odborih evropskega parlamenta glasovali proti mehanizmu za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS, ki ga želijo pogajalci vključiti v nastajajoči prostotrgovinski sporazum med Evropo in ZDA, svoje stališče o njem pripravlja Slovenija.
»Ko bo sprejeto, bo javnost o tem obveščena,« so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, kjer pripravljajo uradno stališče Slovenije do pravnega mehanizma ISDS. Kot pravijo, bodo pri tem upoštevali rezultate javnega spletnega posvetovanja, ki so ga januarja opravili pri evropski komisiji in ki je pokazalo »velik dvom o tem instrumentu«. Prav tako bodo, kot dodajajo, upoštevali rezultate razprave na sestankih z medvladnimi organizacijami, dosedanjo prakso ter strokovna in politična stališča. »Cilj gradiva je celovito zajeti problematiko mehanizma za reševanje sporov med investitorjem in državo v prostotrgovinskih in investicijskih sporazumih ter pristopa Slovenije do tega vprašanja,« so še sporočili.
Predstavniki civilnodružbenih organizacij, sindikatov in potrošniške organizacije so v javnem pismu, potem ko so izvedeli, da na ministrstvu pripravljajo uradno stališče, opozorili, da mehanizmu odločno nasprotujejo. Ta po njihovem korporacijam omogoča, da sprožijo tožbe proti državam pred privatnimi razsodišči, ko menijo, da sta njihova naložba ali pričakovani dobiček ogrožena zaradi odločitve vlade. V javnem pismu so opozorili tudi na sodno prakso; na tožbo švedske korporacije Vattenfall proti Nemčiji, ker je ta naznanila, da se postopno odpoveduje jedrski energiji, Veolia toži Egipt, ker je tamkajšnja vlada zvišala minimalno plačo, Philip Morris pa je vložil tožbo proti Avstraliji in Urugvaju zaradi zakonodaje, ki bi omejila rabo tobačnih izdelkov.
Da bi »veljalo razmisliti o umiku mehanizma ISDS iz pogajanj o sporazumu TTIP in reševanje sporov ohraniti v pristojnosti obstoječih domačih pravosodnih mehanizmov držav članic EU in skupnega evropskega sodišča«, so v analizi o vplivu sporazuma na slovensko gospodarstvo izpostavili na centru poslovne odličnosti pri ljubljanski ekonomski fakulteti. »Verjamemo, da bo stališče Slovenije odražalo mnenje strokovne javnosti in civilnodružbenih organizacij,« je več kot deset predstavnikov različnih organizacij še zapisalo v javnem pismu.
Zaskrbljenost
Da jih čudi, ker niso del skupine, ki pripravlja stališče do mehanizma, pravijo v eni od njih, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, tudi zato, ker se sicer udeležujejo pogovorov o sporazumu TTIP, ki jih prav tako vodijo na ministrstvu za gospodarstvo. »Ko smo na to opozorili, so nam odgovorili le, naj pišemo ministru,« pojasni Andrej Gnezda iz Umanotere. »Tega nismo storili, saj se jasno, da če jim nekdo pošlje javni poziv, se ga v pogovore vključi. Odgovornost je na strani tistega, ki je zadolžen za pripravo stališča. To naj bi bili standardi demokracije in vključevanja javnosti,« meni predstavnik okoljske organizacije.
Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije prav tako opozarja, da vlada razpravlja o mehanizmu, a na razpravo ne povabi nevladnih organizacij. »Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA so za državljane zelo pomembna, a jih izpostavljajo zgolj nevladne organizacije, zato nas upravičeno skrbi, ali bo slovenska vlada ustrezno zastopala interese državljanov.« Po njenem je sicer takšna praksa pogosta tudi pri pripravi drugih stališč. »Pri ZPS si želimo sodelovati pri oblikovanju stališč tako v pogajanjih o TTIP kot tudi pri drugih evropskih zadevah, ki se tičejo potrošnikov. Toda zdaj je to prej izjema kot pravilo,« pravi Kutinova.
Brez možnosti
Stališče Republike Slovenije je akt vlade oziroma državnega zbora, s katerim se sprejmejo odločitve, ki jih predstavniki države zastopajo v institucijah Evropske unije. Predlog stališča pripravi pristojno ministrstvo k posameznemu predlogu zakonodajnega akta EU ali k predlogu odločitve politične narave. Ministrstvo za zunanje zadeve pri tem skrbi za »postopkovno pravilno in vsebinsko ustrezno pripravo in potrjevanje«.
Nataša Zajec Herceg s sektorja za splošne in institucionalne zadeve pri MZZ ugotavlja, da pravne podlage za vključevanje javnosti v pripravo stališč obstajajo, a je po njenem problem v implementaciji. »Nekatera ministrstva, denimo za kmetijstvo, se redno posvetujejo z javnostjo, druga ne, a je to odvisno od njih samih. Je pa verjetno tega res premalo,« pravi. Po njenem je sicer problem tudi na drugi strani. »Ko smo v sklopu projekta Več Evrope, več Slovenije pripravili okrogle mize, ni bilo ne vem kakšnega odziva s strani civilne družbe. Morda je to del neke splošne apatije, a ko imajo priložnost, da kaj povejo, se kdaj ne odzovejo.«
Ko so v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (Pic) nedavno analizirali sodelovanje javnosti pri oblikovanju stališč države do dokumentov EU s področja okolja, so po besedah Senke Šifkovič Vrbica ugotovili, da javnost nima možnosti vplivati ali podati mnenja. »Okoli 80 odstotkov nacionalne zakonodaje je evropske, zato je še kako pomembno, kakšno je stališče Slovenije do evropskih zadev,« opozarja predstavnica Pic. Tudi priprava stališča o mehanizmu ISDS je po njenem ena tistih, ki poteka mimo javnosti. In kot pri številnih drugih je javnost tudi pri tem, da se sploh pripravlja, izvedela po neuradnih kanalih. »Država oblikuje stališča, ne da bi o tem kaj vprašala državljane.«
