Območje nekdanje predilnice in tkalnice v Tržiču bi oživili

Občina Tržič in lastniki iščejo možne rabe prostora, ena od možnosti je, da na območju BPT uredijo prostore za Tehniški muzej Slovenije in Tržiški muzej.

Objavljeno
24. avgust 2015 23.08
Taborišče Ljubelj
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Tržič – O tem, kako bi na območju nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) v središču Tržiča ohranili pomembno kulturno dediščino in uredili primerno delovno okolje za podjetja, so se predstavniki BTP in občine Tržič včeraj pogovarjali z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar.

Pobud o oživljanju degradiranega, 45.000 kvadratnih metrov velikega industrijskega območja, ki je veliko za skoraj polovico mesta Tržič, je bilo že precej. Skoraj tri četrtine kompleksa v zasebni lasti in pod spomeniškim varstvom je zapuščenega in nekateri objekti so zelo dotrajani, vendar posegi vanje niso dovoljeni.

Velikopotezne načrte z območjem, kjer je bila proizvodnja BPT do selitve v Kamnik leta 2005, je imela Kranjska investicijska družba. A ker ni dobila dovoljenj, da bi na vsaj na polovici zemljišč gradili stanovanja, je od projekta odstopila, BPT pa je kot celoto prodajala za štiri milijone evrov.

Zavod za varstvo kulturne dediščine je letos izdal konservatorska izhodišča za prenovo območja, občina Tržič in družba Voje, v katere lasti so nepremičnine BPT, pa želita čim prej izdelati koncept območja z možnimi dejavnostmi in opredelitvijo obsegov na zaščitenih objektih.

Muzej išče dolgoročno rešitev

Alenka Žibert
in Damjana Habjan iz BPT sta ministrici zagotovili, da se zavedajo pomembnosti kompleksa in si prizadevajo, da bi na 12.000 kvadratnih metrih skupaj s partnerji uredili dostope, poti in prostore za Tržiški muzej in Tehniški muzej Slovenije (TMS). Če bomo predolgo čakali, se bo vse sesedlo, sta opozorili. Ocenjujejo, da bi ureditev stala pol milijona evrov.

Romana Širnik iz TMS je pojasnila, da ima njihov muzej zdaj eksponate shranjene na različnih, tudi neprimernih lokacijah, težave pa imajo trenutno tudi zaradi tega, ker nimajo kje hraniti predmetov kamniške smodnišnice in vevške papirnice. »Za nas je ponudba, zaenkrat razmišljamo o 2000 do 3000 kvadratnih metrih prostora, zanimiva le, če je dolgoročna, saj se selitev za pet let ne bi splačala,« je poudarila Romana Širnik. Tržiški muzej pa po besedah direktorice Jane Babšek zanima od 400 do 500 kvadratnih metrov.

Obnova taborišča Ljubelj

Ministrici Julijani Bizjak Mlakar se je zdela zamisel BPT o revitalizaciji, ki jo, kot je bilo razbrati, že podpira tudi občina Tržič, »zanimiva«, opozorila pa je na omejitve pri vlaganju v projekte javno-zasebnega partnerstva. Enako je bila zadržana glede prošnje za pomoč ministrstva pri kandidiranju za evropska sredstva pri drugi tržiški pobudi, to je celoviti obnovi taborišča Ljubelj, ki je kulturni spomenik državnega pomena.

Pred letom dni je namreč ministrstvo za kulturo brezplačno preneslo spominski park podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen v lastništvo in upravljanje občini Tržič in Tržiškemu muzeju. V parku so že pričeli s konservatorskimi deli, v sodelovanju z veleposlaništvi pa bi radi z njimi nadaljevali do leta 2018, za kar bi potrebovali 380.000 evrov. Za začetek bi radi postavili stražarski stolp in repliko barake, v katero bi prenesli predmete, najdene na območju taborišča, ki so zdaj v kleti nekdanje karavle.