Obnova pročelij v mestnem jedru ni vsem po volji

Za obnovo starih stavb je šlo 1,1 milijona evrov na leto.

Objavljeno
09. februar 2012 11.35
Samo Petančič, Ljubljana
Samo Petančič, Ljubljana

Ljubljana – Obnova hiš v starem delu res polepša mesto, nekateri lastniki, ki jo morajo delno financirati, pa so nad stroški manj navdušeni. Opozarjajo na prenovo Kozolca, ki sta jo v glavnem plačali občina in država.

O Kozolcu, katerega obnova je za prebivalce starega mestnega jedra še posebno zanimiva, na MOL pojasnjujejo, da je po zakonu o varstvu kulturne dediščine vpisan v register kulturne dediščine, prav tako je bil z mestnim odlokom razglašen za kulturni spomenik. MOL je projekt obnove financirala 49-odstotno, zanjo je odštela 967.520 evrov, 51-odstotkov vsote, okoli milijon evrov, pa so prispevali lastniki prek upravnika SPL in ministrstvo za kulturo. Kolikšen je bil delež ministrstva, na MOL ne vedo.

Tudi stavbe v starem mestnem jedru imajo status kulturne dediščine, nekatere so kulturni spomeniki. Pravna podlaga za to je 18. člen občinskega statuta, ki občini določa skrb za kulturno dediščino na svojem območju. Mesto namerava letos za sofinanciranje prenove stavbnih lupin v okviru projekta Ljubljana, moje mesto nameniti 1.120.500 evrov. Doslej so tako obnovili okoli štiristo spomeniško pomembnejših stavb, načrtujejo pa jih približno še enkrat toliko.

Kot poudarjajo, je načrtovanje tovrstnih obnov zapleteno. Stavbe izbirajo na javnih razpisih, težave pa povzročajo razdrobljeno lastništvo, težke gospodarske razmere in nepripravljenost nekaterih lastnikov na sodelovanje. Zapisali so, da so MOL, nekdanje občine in nekdanji sklad stavbnih zemljišč za obnove v povprečju prispevali 1,2 milijona evrov na leto. Projekt poteka 22 let, torej je bilo porabljenih okoli 26,4 milijona evrov.

Sprotne evidence prenovljenih stavb ne vodijo, imajo pa v arhivu vse pogodbe in dokumentacijo za vsak objekt, ki so ga prenovili. Sodelovanje z občani pri obnovah je po njihovi oceni dobro, saj jim zagotavljajo tako finančno kot tehnično in logistično pomoč pri izvedbi obnovitvenih del. Zapisali pa so tudi, da včasih naletijo na posameznike, zaradi katerih je obnova onemogočena. 73,2 milijona evrov so javne ustanove skupaj z zasebnimi lastniki doslej vložile v prenovo hiš.