Obnovljeni As kot izziv Knaflju in Južnemu trgu

Ljubljana – Napoved odprtja prenovljene, razširjene, poglobljene, dvignjene...znane ljubljanske gostilne As v Knafljevem prehodu v središču Ljubljane vzbuja med mimoidočimi domačini in tujci veliko radovednosti in zastavlja vrsto vprašanj, na katera še ni določnejših, kaj šele trdnih odgovorov.

»Popetov« As je zgled za to, da se, če se želi, lahko nekaj naredi, medtem ko je Čopova Devetka, petdeset metrov višje, zgled za to, kako se ne da in noče nič narediti. Kaj zdaj? Smo v istem mestu in v istem parku sredi Ljubljane, ki je v marsičem še neizrabljen, vsebinsko neizpolnjen, arhitekturno neuravnotežen, zastarel, ponekod domala gnil. Kdo vse to lahko, kdaj in s katerimi investitorji ter ustreznim programom spremeni in uredi?

Šest let od zamisli do uresničitve

Kaj bo As ponudil novega ob svojem odprtju? Pope pojasnjuje, da je projekt nastajal šest let in da se njegov sin spet vrača v hišo, s čimer je zagotovljena kontinuiteta; Pope bo združil, kot pravi, svojo trmo in upornost ter njegovo mladost in intelekt. Krizni časi izzivajo in pričakujejo od ljudi še več energije. Projekt še ni dokončan, saj ga čaka še hotelček pod streho Čopove Petke, nad sedanjimi trgovinicami, kar je že zdavnaj sprejeto v prostorskih načrtih za Čopovo, Slon in Knafljev prehod, kar so sami financirali! Hotelček naj bi zgradili v nekaj letih! Tako se bo dnevni program začel z zajtrkom, v sobotah in nedeljah brančem z mediteranskim navdihom, tradicionalnim klasičnim kosilom, kar je As vedno imel (dobre paštice, ribe, solate, meso na odprtem žaru, sladice). Novost v novem delu gostilne bo aperitiv bar po petih s postrežbo različnih pijač in prigrizkov, kot v Italiji; Slovenija je sedaj že zrela za to. Nadaljuje se z večerjo spet s poudarkom na odprtem žaru in ob glasbi. Na terasi s posebnim vhodom in krošnjo, ki pokriva 400 kvadratnih metrov in s pogledom na grad, bo prostora za 80 ljudi. Nočnega bara ne bo, čeprav prostori ostajajo, a Pope pravi, da v ta kontekst Asa ne sodi. Zelo si želi, da bi se s prostorskim planom Knafljev prehod začel reševati, še bolj bi bi vesel, ča bi se potem uredil še vrt Ria in Južni trg, na katerem bi rad videl Dramo. Ni optimist, ampak realist: v desetih letih bi pričakoval dokončanje vsega. Ta del mesta (Čopova, Knafljev prehod, Rio, Južni trg s prehodom iz Čopove do Kongresnega trga) je vreden vsakršne investicije, pravi! »Če mi to v življenju uspe in dočakam, bi bil presenečen! Počutil bi se kot zmagovalec, kar je v moji krvi!« O sredstvih pravi, da je za bančni kredit moral dati petkratno garancijo; praktično vse kar ima (As, hišo na Krasu, celo del vinograda) pod hipoteko.

Skupni jezik mestne občine in države in zasebniki

Župan/županja (?) pa bo moral najti skupni jezik z državo in zasebnimi lastniki pri celoviti prenovi Južnega trga in Klafljevega prehoda s Čopovo Devetko, sicer se bo nadaljevala očitna stagnacija. Problem je večji kot se zdi, zlasti še če pomislimo, da ni jasna usoda niti projekta Podreccove ureditve Južnega trga, ki je medtem verjetno že zastarel, in spomnimo na vse bolj aktualne načrte za novo ljubljansko Dramo SNG na prostoru garaž nekdanjega Izvršnega sveta SRS in posledično sedanje vlade. Ali je ta lokacija dovolj velika za novo Dramo, naj povedo arhitekti in ljudje v sami Drami, ki svoje vsebinske in prostorske potrebe dobro poznajo. In to čimprej. Umestitev Drame v središče mesta je dobra, a o optimalnosti ni mogoče govoriti brez vseh potrebnih parametrov, kajpada s pogledom sto let naprej!

Kakorkoli gledate, je Čopova Devetka velika sramota, pri čemer se izogibam skrivnosti neuspehov in slabih načrtovanj zasebnega ali zasebnih lastnikov, verjetno pa tudi tistih, ki so gradnjo predinvestirali in, kot pravijo, ostali brez svojega denarja. Jasno je, da še enkrat svojega ne bodo plačevali, drugemu pa tudi ne prepustili zastonj! Devetko so začeli graditi že na začetku tisočletja, a se je projekt hitro ustavil in že dobro desetletje kazi podobo središča mesta. Projekt je bil zamišljen kot eden izmed luksuznih poslovno-stanovanjskih kompleksov, a je šel investitor v stečaj, pojavili so se denacionalizacijski zahtevki in vse skupaj stoji.

Mestna občina je solastnica treh stanovanj in petih poslovnih prostorov v Devetki, javni stanovanjski sklad pa išče možnosti za prodajo ali menjavo teh prostorov v zameno za druge, manj atraktivne lokacije v mestu. A obljube, da se bo to kmalu spremenilo, nikogar ne prepričajo, tako kot ne vesti o prenovi hotela Slon in Čopove, ki je že danes v precej slabem stanju, zlasti tlak bi morali v celoti zamenjati z naravnim, vsaj deset, dvanajst ali dvajset centimetrov debelim naravnim kamnom, odvisno od velikosti, ne pa štiricentimetrskimi ploščicami.

»Sesutje« Slona in gradnja hotela na novo, četudi po načrtih Borisa Podrecce, ki je med ostalim velemojster za tlakovanja trgov in ulic, še posebej v Italiji in Avstriji, je v tem času hudo tvegano početje. Kako denarja za investicije ni, se vidi že po »famoznem« Trigranitovem projektu železniške in avtobusne postaje (beri vaškega kontejnerja, najslabšega v Srednji Evropi), pa Ljubljanskih vrat. Modrost je v tem, da narediš tisto, kar lahko, ne pa da se šopiriš kot pav, narediš pa ne nič!

Še pomnite Rio in njegov vrt?

Rio je bil nekoč s svojimi notranjimi prostori in vrtom (tudi s poletno glasbo) raj za upokojence in študente ter druge meščane, z lokalom ob Titovi cesti pa za pijance. Ko so te ob štirih zjutraj vrgli ven, si romal še v Kolodvorsko. Zadnjič sem odšel ob petih zjutraj z avtobusom v Firence! To bi moral videti Zoran Janković, kaj je resnica najlepšega mesta na svetu: avtobusna in železniška postaja zaprti, pod postajno uro gruča prezeblih tujih turistov, vse pokozlano, ko pride avtobus iz Sofije, potniki, ki so se vso noč vozili, ne morejo niti na toaleto...

Cesta razorana in poflikana na sto in en način. Čista groza! Podžupan Janez Koželj mi odgovarja: nič ne moremo, to ni naše, ampak državno! Država, ki na svoj metropolski izgled ne da nič, ker je mesto županovo!

Rio spada k funkcionalni prenovi, obnovi in umestitvi v prostor na kar najbolj žlahten način. Oni dolgi gnili zid (skupaj s hišnimi podrtijami) je treba porušiti, zelenice urediti, postaviti jasno mejo med parkovno in gostinsko površino. Drama SNG bi prav tako potrebovala vrt in lokale kot njeni obiskovalci.

Svetozar Raspopović, popularni Pope, lastnik gostilne As, je načrtoval in delal, dolgo časa, skoraj tri leta, čakal na gradbeno dovoljenje, tako da je letos zamudi vso sezono. A rezultat je tu in vsakdo ga bo ocenjeval po svojem videnju in okusu, slednje celo dvakrat, če bo šel vsaj na najboljšo, to je jagodovo torto. Obnova Asa je od projekta do uresničitve trajala šest let.