Tiskane izdaje
Povpraševanje po energiji in hrani se bo do leta 2030 povečalo za polovico, po vodi za tretjino. Če želimo segrevanje planeta zadržati pri dveh stopinjah Celzija, bi morali v naslednjih desetih letih izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 18 odstotkov. Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da samo z zamenjavo energentov ne bo šlo: »Obnovljivi viri so mit. Zmanjšati moramo porabo energije.«
Vsak prebivalcev Slovenije na leto proizvede 11,3 tone ogljikovega dioksida, povprečno namreč vsak dan za bivanje in delovanje porabi 113 kilovatnih ur energije. To je manj kot Angleš (125 kWh) ali Američan (250 kWh). Tudi, če bi z ukrepi učinkovite rabe energije porabo na Slovenca zmanjšali za tretjino, tega ni mogoče zadovoljiti z jedrsko in obnovljivimi viri energije.
Nujno prestrukturiranje kmetijstva
Peter Novak je poudaril, da so goriva vzrok 65 odstotkov toplogrednih emisij. Ostalo so emisije rastlinstva in živalstva. Če bi torej želeli emisije zmanjšati za 85 odstotkov, bi morali prestrukturirati tudi kmetijstvo, zlasti živinorejo.
V Sloveniji, kot pravi Novak, razmere niso tako črne. Manj znano dejstvo je, da sta v EU energijsko najbolj učinkovita Luksemburg in Slovenija. Prav naša država ima srečo tudi pri prehodu na čistejša goriva: »Jedrska elektrarna se bo ustavila leta 2043, Šoštanj leta 2055. Oboje nam omogoča stabilno preskrbo in postopen prehod na nove vire.« O šestem bloku Teš pa je dodal: »Zdaj ni ekonomičen, a to se bo povsem spremenilo že leta 2022, ko bo Nemčija zaustavila svoje jedrske elektrarne.«
Izzivi za prihodnost še vedno obstajajo. Tako Kajfež Bogatajeva kot Novak sta opozorila, da nastajajoči energetski koncept Slovenije ne upošteva starajočega se prebivalstva, ki bo porabilo vse manj energije. Prav tako ne upošteva sprememb življenjskih navad prebivalstva, kot je gradnja energetsko samozadostnih stavb. Med drugim tudi zaradi takih trendov zaveze EU, da bomo do leta 2050 izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za polovico, niso nedosegljive.
