V Islamski skupnosti menijo, da pomeni stališče varuhinje kršenje verske pravice in spodbudja širjenje nestrpnosti.

Ljubljana - Konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah zavezuje podpisnice, da bodo z vsemi sredstvi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb in zlorab. Kakršni koli posegi v telesno integriteto otroka so opravičljivi le iz zdravstvenih razlogov. Vsi posegi, ki so posledica verskega ali drugačnega prepričanja staršev, zato nimajo zakonske podlage.

Poseg v otrokovo telo zgolj zaradi želje staršev ima tudi znake kaznivega dejanja. Zakon o pacientovih pravicah izrecno določa, da pacientu brez njegovega privoljenja ni dovoljeno opraviti medicinskega posega, pri čemer imajo otroci sposobnost privolitve po 15. letu starosti.

Pravica do verske svobode ne more upravičevati posega v pravico do telesne integritete drugega, zato je obrezovanje iz nezdravstvenih razlogov dopustno le z otrokovim soglasjem, poudarja varuhinja človekovih pravic.

Hudo kršenje verske pravice

V Islamski skupnosti menijo, da pomeni stališče varuhinje kršenje verske pravice muslimanov in spodbuda za stigmatiziranje otrok ter širjenje nestrpnosti.

Ustava zagotavlja svobodo delovanja verskih skupnosti in vsem enake človekove pravice ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje oziroma osebno okoliščino. Razlaga, da obrezovanje pomeni poškodbo ali nasilje nad otrokom, presega pristojnosti varuhinje. Obrezovanje moških se opravlja več kot pet tisoč let iz medicinskih, higienskih, verskih in kulturno-tradicijskih razlogov. Številne znanstvene študije ga ne opredeljujejo kot škodljivo niti kot kršenje človekovih pravic. Kljub temu pa v slovenskih bolnišnicah že obstaja prepoved obrezovanja iz verskih razlogov, kar je diskriminatorno, še opozarjajo v Islamski skupnosti.

Slovenska muslimanska skupnost pa poudarja, da mnenje varuhinje po nepotrebnem ustvarja družbeno ozračje za islamofobijo in antisemitizem. Če se bodo ti posegi v bolnišnicah sankcionirali, se bo razpaslo mazaštvo na domu. Judovska skupnost navaja, da nikjer v demokratičnih državah ne onemogočajo obrezovanja niti staršem ne grozijo s kazenskim pregonom.

Zdravniki ne bi smeli obrezovati

Mnenje komisije za medicinsko etiko, ki ga je podpisal njen predsednik prof. dr. Jože Trontelj, je nedvoumno. »Ritualna cirkumcizija dečkov iz religioznih razlogov je v naši državi pravno in etično nesprejemljiva in je zdravniki ne bi smeli opravljati.« Doslej so bila objavljena različna mnenja o prednostih obrezovanja, ki naj bi izboljšalo higieno oziroma preprečevalo nastanek raka ali okužbe s HIV, po drugi strani pa je ameriška akademija za pediatrijo leta 1999 obrezovanje dečkov odsvetovala, češ da dokazi o koristnosti niso prepričljivi. Komisija tudi opozarja, da se posegi opravljajo brez otrokove privolitve, kar je v nasprotju s posebnimi pravicami otrok. Nesprejemljivo pa je tudi, če se poseg v dokumentaciji lažno prikazuje kot medicinsko upravičen.

Komisija se zaveda, da bo posledica prepovedi obrezovanja, da bo poseg namesto zdravnika opravila laična oseba. Vendar to, po mnenju evropskih etičnih forumov, ni dovolj močan vzrok za opustitev etičnih in pravnih standardov.

Leta 2010 je bilo 719 operacij

Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo leta 2009 v slovenskih bolnišnicah opravljenih 725 operacij oziroma cirkumcizij, leta 2010 pa 719. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za tovrstna zdravljenja so znašali milijon evrov. Zavod pa ni plačnik posega iz nezdravstvenih razlogov. Specialist urolog prof. dr. Bojan Tršinar nam je potrdil, da so do predlani v UKC Ljubljana na leto obrezali okoli 200 dečkov večinoma iz verskih razlogov, vsi pa so imeli napotnico. Lani so jih iz zdravstvenih razlogov obrezali 56. Evropsko urološko združenje operacije iz nezdravstvenih razlogov ne prepoveduje, saj je bolje, da poseg opravi zdravnik kot šarlatan.

Od oktobra 2010 pa v UKC Ljubljana ne izvajajo več operacij iz verskih razlogov. Ugotovili so, da obrezovanje dečkov precej zasede otroške operacijske dvorane, poleg tega so imeli daljše čakalne dobe za otroke, pri katerih je bila operacija res potrebna (nespuščena moda). Vse, ki bi si želeli operacijo iz nemedicinskih razlogov, so preusmerili med samoplačnike v popoldanski program. Od takrat samoplačniško niso operirali niti enega dečka, saj je cena posega približno 700 evrov. To je bil glavni vzrok, da so se ljudje odločali za druge bolnišnice, kjer je cena veliko nižja, ugotavlja Tršinar.

Kot zanimivost je dodal, da so pred leti v ZDA iz higienskih razlogov obrezali vse moške novorojenčke, ne glede na vero, kasneje pa so to opustili. Pri vsakem operativnem posegu je namreč možen zaplet (okužbe, vnetje, krvavitve), čeprav je tveganje majhno. Precej večje pa je v naši južni soseščini, kjer obrezovanje opravlja nemedicinsko osebje, je še opozoril Tršinar.