Tiskane izdaje
Obsotelje – Po več kot desetletju prizadevanj občin Rogaška Slatina in Podčetrtek za ponovno ojezeritev Vonarskega jezera je končno znana kota ojezeritve. Gladina jezera naj bi bila na 204 metrih nadmorske višine, a je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dodalo, da bo nujna še dodatna presoja, kar lahko pomeni še nekaj let čakanja, v tem času pa lahko vse skupaj celo pade v vodo.
Prvotno Vonarsko jezero, ki so ga leta 1988 zaradi zelo onesnažene vode izpraznili, je imelo stalno ojezeritev na višini 207,5 metra nadmorske višine. Predvsem v občini Rogaška Slatina so si želeli, da bi bila kota stalne ojezeritve čim višja, saj v nasprotnem primeru jezera v tej občini sploh ne bi bilo. Prav kota 204 je meja, ki bo tudi Rogaški Slatini omogočila ojezeritev okoli Sotle.
Ob tej višini ojezeritve bo Vonarsko jezero obsegalo 104 hektare, to je precej manj kot v osemdesetih letih, ko je pokrivalo kar 195 hektarov zemljišč. Kmetijsko ministrstvo tako velikega jezera v novem poskusu ojezeritve ni dovolilo. Projekt za razvoj turizma ob jezeru, ki ga je občina Rogaška Slatina pripravila že pred desetimi leti na podlagi ojezeritve iz osemdesetih let, so morali pripraviti na novo.
Večina prihodnjega jezera – 80 odstotkov – bo v občini Podčetrtek, kjer pri ribiški koči poleg informacijskega centra načrtujejo še čolnarno, hostel, v drugi fazi urejanja območja v bližini pregrade pa še adrenalinski park. Ob jezeru, ki bo na območju občine Rogaška Slatina, načrtujejo gostinsko-turistični objekt, pomole, območje za avtokampe, šotorišča in bungalove.
Kota še ni dokončna
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob obisku Obsotelja konec aprila obljubila, da bo kota znana v mesecu dni, in za ta namen imenovala delovno skupino, ki je določila zgolj izhodiščno koto, kot so pojasnili na MOP: »Gre za določitev kote za nadaljnjo pripravo ustreznih prostorskih načrtov. Znotraj teh načrtov pa bo morala ta določena izhodiščna kota prestati ustrezne in standardne postopke presoje, na primer protipoplavni vidik in naravovarstveni vidik.«
Skupina je tako predlagala pripravo nove dokumentacije, in sicer izdelavo dodatnih študij o obremenitvah onesnaženja skupaj s tem, koliko bodo k morebitnemu onesnaževanju prispevale vode s Hrvaške, revizijo hidrološko-hidravlične študije, da bi ugotovili poplavno varnost in dopolnitev investicijske dokumentacije z vsebinami doseganja ciljev varovanja okolja in biotske raznovrstnosti v primeru ojezeritve.
Slatinski župan Branko Kidrič je povedal, da uradno s temi pojasnili MOP še niso seznanjeni, skrbi pa ga, kdo bo vso to dodatno dokumentacijo plačal. Do zdaj so zanjo porabili že 200.000 evrov, je dejal Kidrič: »Plačali smo projektno dokumentacijo, idejne zasnove, ki smo jih morali ponovno delati zaradi manjše dovoljene površine jezera, študije in analize.«
Bojijo se ornitologov
Celoten projekt ojezeritve Vonarskega jezera je vreden 12,5 milijona evrov, od tega naj bi država financirala sanacijo pregrad in čiščenje območja ponovne ojezeritve, kar je ocenjeno na 6,5 milijona evrov. Z MOP so sporočili, da bodo vladi predlagali uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov, pripravo investicijske dokumentacije za obnovo pregrad iz virov sklada za vode ter uvrstitev projekta v sofinanciranje iz čezmejnega programa EU 2014–2020 z Republiko Hrvaško. Dela bi se tako lahko začela po pripravi dokumentacije, predvidoma leta 2017, so sporočili z MOP. Župan Podčetrtka Peter Misja nad to letnico ni navdušen: »Pregrado bi morali zaradi poplavne varnosti obnoviti že pred desetimi leti. Res upam, da bomo začeli delati prihodnje leto.« Kidrič opozarja, da bi lahko trajalo še dlje.
Glede na dosedanje analize nihče ne pričakuje težav zaradi poplavne varnosti, saj bi gladino jezera lahko ob obilnejših padavinah znižali. Nobenega od županov ne skrbi vpliv s Hrvaške, saj so se za ponovno ojezeritev odločili prav po tem, ko so tudi na hrvaški strani poskrbeli za čistilne naprave. Bolj s strahom pa v občinah pričakujejo odločitev okoljevarstvenikov, predvsem ornitologov, ki so že predlagali koto na višini 200 metrov nadmorske višine. Na MOP so nam povedali, da ojezeritvi ne nasprotuje nihče, vendar morajo poiskati optimalno rešitev, ki bo upoštevala vse kriterije, od protipoplavnega, dobrega stanja voda, varovanja okolja do turističnega razvoja regije.
