Obvladujemo razmere, čeprav je pritisk velik

Naša država se je znašla pod izjemnim migracijskih pritiskom, vendar razmere obvladuje. Doslej smo iz Hrvaške sprejeli okoli 2500 migrantov, večina je registriranih, le sedem jih je doslej zaprosilo za mednarodno zaščito. Oskrba beguncev je ustrezna in hitra.

Tako sporočajo z notranjega ministrstva, kjer priznavajo, da je bilo doslej nekaj težav, vendar so jih bolj ali manj odpravili. Tako problemov s prevozi z avtobusi naj ne bi bilo več, okrepili so tudi medicinsko oskrbo v nastavitvenih centrih. Vlada je sklenila, da civilna zaščita prevzame upravljanje namestitvenih centrov, vojska pa zagotavljanje logistične podpore. Sicer je begunski val včeraj nekoliko popustil, večina beguncev nadaljuje pot v Avstrijo.

Delamo po najboljših močeh

Notranja ministrica Vesna Györkos Žnidar je zagotovila, da razmere nadzorujemo in da pri ravnanju z migranti naša država spoštuje slovensko in evropsko zakonodajo, kar bo počela toliko časa, kolikor dolgo bo lahko glede na obseg migracijskega vala. »Slovenija bo schengen varovala do konca, kot prva država članica EU na zunanji južni meji spoštujemo pravila po najboljših močeh.« Še vedno pa velja, da so razmere nepredvidljive in da ne vemo, koliko ljudi bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih še prišlo. Policija po besedah ministrice svoje delo opravlja zelo dobro, zaradi česar se ji je posebej zahvalila, prebežnike obravnava brez kakršne koli diskriminacije in spoštuje njihovo človeško dostojanstvo. Za zdaj je praznih okoli 800 do 900 nastavitvenih zmogljivosti, v centrih pa se število ljudi nenehno spreminja, je dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Vsi, ki imajo dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, se lahko prosto gibajo. Odločitev, da zapustijo center, je izključno njihova, policija pa za begunce skrbi tudi na poti.

Humanitarne organizacije v dneh, ko v Slovenijo prihajajo begunci, poleg materialne pomoči potrebujejo tudi prostovoljce, tako za zlaganje zbrane pomoči kot za pomoč na terenu. Na dečem križu Slovenije razmišljajo, da bi v pomoč vključili tudi prostovoljne gasilce.

Ni skupnega evropskega odziva

Največ prebežnikov je v našo državo prišlo iz Sirije, Iraka in Irana, petino vseh predstavljajo družine. Preboja pri skupni politiki EU do migracijske problematike še ni. Slovenija je pripravljena sodelovati pri programu evropske komisije pri prerazporeditvi dodatnih 120.000 beguncev iz najbolj obremenjenih držav članic (Madžarska, Grčija, Italija), a pri tem bo po besedah notranje ministrice Slovenija uveljavila določene zadržke.

Se je pa včeraj premier Miro Cerar po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Sporočil ji je, da razmere za zdaj naša država obvladuje in da pričakuje, da si podobno prizadevajo tudi druge države članice EU. Izpostavil je nujnost hitrega in učinkovitega skupnega evropskega odziva, za katerega pričakuje, da ga bodo v bistvenih usmeritvah dogovorili na izrednem srečanju notranjih ministrov v torek oziroma dan kasneje na izrednem zasedanju evropskega sveta. Merklova je Cerarju obljubila pomoč nemške vlade, če bi jo potrebovala. Kaj naj bi v torek imeli notranji ministri na mizi sicer še ni povsem jasno, saj zasedanje minuli teden ni obrodilo sadov, predvsem zaradi nasprotovanj Poljske, Češke, Slovaške in tudi baltskih držav uvedbi obveznih kvot za prerazporeditev beguncev.

Naval beguncev ne popušča

Naval beguncev na Hrvaškem ne popušča. Na Hrvaško je v zadnjih petih dneh prišlo po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva več kot 25.000 ljudi. Enako velja za Avstrijo, kjer je konec tedna prišlo okoli 20.000 ljudi. Močan ostaja tudi dotok beguncev na Madžarsko. Najbolj obremenjen je avstrijski mejni prehod Nickelsdorf na meji z Madžarsko, kjer je mejo v soboto prestopilo okoli 5000 ljudi, v nedeljo pa še enkrat toliko. Tudi v Avstriji si begunci očitno želijo predvsem prečkati državo in pot nadaljevati na sever Evrope, saj le redki zaprosijo za azil.