Tiskane izdaje
Ljubljana – Očetje imajo pri nas pravico do očetovskega dopusta – 15 dni polno plačanega v prvih dveh mesecih dojenčkovega življenja in 75 dni neplačanega do otrokovega osmega leta. Prvega izkoristi skoraj 80 odstotkov moških, drugega niti petina, še manj se jih odloči, da bi z mamo delili drugo polovico porodniškega.
Slovenija ima eno najboljših ureditev na področju starševskega dopusta, je prepričana dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, članica mednarodne mreže International Network on Leave Policies & Research, ki proučuje družinsko politiko. Strokovnjaki iz več kot 30 držav, ki jo sestavljajo, so se sestali v Ljubljani, tema njihove konference o usklajevanju dela in družine pa je prav izraba očetovskega dopusta.
»Samo Estonija ima daljši porodniški dopust, eno leto in pol, s stoodstotnim nadomestilom. Nekatere države imajo sicer daljše dopuste, tudi do tri leta, vendar so nadomestila nižja. Stoodstotno je praviloma samo prvih nekaj tednov, med materinskim dopustom. Pozneje je nižje, večinoma pa se konča z nekim pavšalom. To spodbuja ženske z nizkimi dohodki, da ostanejo doma, ker je razlika med plačo in nadomestilom razmeroma majhna, bolj izobražene z višjimi dohodki pa tega praviloma ne izkoristijo, ker je razlika prevelika,« je pojasnila Nada Stropnik. Kot izjemo je navedla Češko. »Tam je družbeno ozračje tako, da je skoraj obsojanja vredno, če ženska ne ostane doma tri leta, četudi ima doktorat znanosti. Same sebe prepričajo, da je edino prav, da se ta čas povsem posvetijo otroku in sprejmejo, da je življenjski standard družine v tem obdobju nižji. Drugi vzrok za tako ravnanje – ki je enako, če ne še bolj tehten, a ga ne izrazijo – pa je, da ni ponudbe predšolske vzgoje za otroke do tretjega leta starosti. Po zlomu komunizma so na Češkem in Madžarskem tako rekoč čez noč ukinili vrtce do tretjega leta in matere tako niti nimajo izbire. Zasebno varstvo je tako drago, da bi mati z nizkimi dohodki zanj morala plačati več, kakor zasluži. Ker po finančni plati nimajo izbire, radi poudarjajo pomen materinske vloge,« je opisala raziskovalka.
Večjo vlogo očetom
V državah članicah mreže – poleg evropskih v njej sodelujejo še predstavniki ZDA, Južne Afrike, Brazilije, Kanade, Japonske, Nove Zelandije in Avstralije – sta pravica do porodniškega dopusta in nadomestilo zanj silno različno urejena. Na eni strani so angleško govoreče, kjer ponekod obstaja le možnost neplačane minimalne odsotnosti z dela, na drugi pa večina skandinavskih z družini zelo naklonjenim odnosom.
»Ponekod poznajo samo eno leto materinskega dopusta, največkrat pa pravica, v različnih kombinacijah, pripada obema staršema. Pri nas očetom pripada 15 dni med materinskim dopustom in te, ki so v celoti plačani, jih izkoristi vse več; zdaj že okoli 80 odstotkov. Veliko manj očetov, približno petina, pa izkoristi 75 dni, ki jim pripadajo do otrokovega osmega leta. Za njih ne dobijo plačila, jim pa teče delovna doba z vsemi zavarovanji. Politika naj bi se usmerila v iskanje odgovora na vprašanje, kako doseči, da se bo čim več očetov zavedalo pomena svojega odnosa z otrokom. Psihološke in pedagoške raziskave so pokazale, da je to, kar se zgodi v prvih letih, zelo pomembno za prihodnji odnos med otrokom in očetom. Oče, ki se posveti majhnemu otroku, se nanj veliko bolj naveže.«
V študiji, ki jo je vodila dr. Nada Stropnik, so moške vprašali, zakaj očetovskega dopusta niso izrabili. Največ, več kot polovica, jih je odgovorila, da si finančno niso mogli privoščiti neplačanega dopusta. »To ne bi smel biti tako zelo tehten vzrok, saj se 75 dni lahko razporedi na osem let,« razmišlja Nada Stropnik, ki pa se ji zdi bolj negativno, da je 45 odstotkov očetov reklo, da so vedeli za možnost tega dopusta, a o njej niso resno razmišljali. Dobra četrtina je dejala, da delodajalec temu ni bil naklonjen, skoraj 13 odstotkov pa, da bi zaradi tega lahko izgubili službo. Četrtina vprašanih je povedala, da zaradi narave svojega dela dopusta ne potrebujejo. Skoraj sedem odstotkov pa jih je izrazilo mnenje, da očetje ne morejo biti koristni pri negi majhnega otroka.
Oglasi z »mačoti«
Pri nas so samo prvi trije meseci porodniškega dopusta rezervirani izključno za mame, preostalih devet, ki jim uradno pravijo dopust za varstvo in nego otroka, pa si lahko mame in očetje porazdelijo. A to se zgodi bolj redko – del tega dopusta, včasih tudi le kakšen teden – je lani izkoristilo le šest odstotkov očetov. Pri tem pa se postavlja vprašanje, koliko mam bi bilo pripravljenih del časa, ki ga imajo zdaj večinoma one z otrokom, odstopiti partnerjem.
V nekaterih državah so se konkretno namenili spodbuditi očete, naj prevzamejo vlogo negovalca svojih dojenčkov in malčkov. Na Švedskem so, denimo, pripravili kampanjo za ozaveščanje z ogromnimi panoji po mestih in oglasi po časopisih, za katere so se športniki, politiki in drugi znani obrazi, ki veljajo za »mačo tipe«, fotografirali s svojimi dojenčki. Na Islandiji so pred leti uvedli sistem, ki ga imenujejo 3 + 3 + 3 – trije meseci so rezervirani samo za mamo, tri mesece lahko izkoristi katerikoli od staršev, tri pa sme samo oče. »Islandska družba je drugačna od naše, očetje izkoriščajo svojo pravico v velikem odstotku in ta sistem se je tam izkazal za zelo uspešnega. Pri nas se ne bi obnesel. Podobno so se zadeve lotili na Norveškem, ponekod drugod, kamor so želeli model preseliti, pa se je izkazal za neprimernega za konkretno družbo,« je pojasnila dr. Nada Stropnik.
