Od poceni izvoza k izdelavi dražjih izdelkov

Obseg pridelave industrijske konoplje v Sloveniji narašča. Prekmurski agronom Dejan Rengeo, poznavalec z najdaljšim stažem na tem področju pri nas, opaža, da je za sajenje vse več povpraševanja. Pričakuje, da je bodo v Pomurju letos zasadili dvakrat več kot lani.

Setev te finančno donosne rastline, katere seme je po njegovih besedah najlažje prodati, vse večje povpraševanje pa je tudi po konopljinih steblih, se je začela te dni in bo trajala do konca junija. Edina težava, pravi Rengeo, je rok za prijavo s konopljo zasajenih njivskih površin, ki ga je država razpisala za 10. maj. Rok bi po njegovem morali prestaviti vsaj za dober mesec. Minimalna površina za prijavo sajenja je deset arov.

Izjemen potencial za Pomurje

Rengeo bo letos zasadil okrog petnajst hektarov industrijske konoplje, za francoska semena pa bo na hektar odštel od 200 do 250 evrov. Na vprašanje, ali pri semenih konoplje lahko govorimo o francoskem monopolu, je Rengeo odgovori pritrdilno: »Da, seveda lahko govorimo o monopolu. EU namreč ne dovoljuje sajenja lastnih semen, kar je povsem neumno. Največ semen tako pride iz Francije in letos kaže, da vseh naročenih ne bodo dostavili. Zato se poraja vprašanje, ali bomo res lahko zasadili toliko, kot smo predvidevali«.

Rengeo je še opozoril, da je povsem napačna tudi zakonsko določena zgornja meja odstotka tetrahidrokanabinola (THC) v pri nas zasajeni industrijski konoplji – 0,2 odstotka, v Švici pa en odstotek. »Sorte, ki vsebujejo več THC, so dosti bolj rodne, imajo trikrat večji donos.« Povedal je še, da ne gre za agresivno poljščino in ne zahteva vsakoletnega kolobarjenja.

Pridelovalcev industrijske konoplje in z njo zasajenih površin je pri nas vse več. Če je leta 2004 enajst kmetovalcev z njo zasadilo 25 hektarov in se jih je leta 2012 s pridelavo na 145 hektarih ukvarjalo že 145, je lani ta vsestransko uporabna in za sušo neobčutljiva rastlina rasla na 250 hektarih, letos pa je bodo po nekaterih ocenah zasadili že na 400 hektarih. Tretjina od skupaj 250 pridelovalcev prihaja iz Pomurja.

Vse več sadijo tudi Štajerci

S pridelovo industrijske konoplje se v okolici Maribora ukvarja tudi Srđan Trifunović. Lani je skupaj s prijatelji zasadil skoraj hektar. »Pridelali smo je približno 600 kilogramov, a je bilo odpada več kot 50 odstotkov.« Prvi poskus je bil namenjen predvsem temu, da ugotovijo ekonomiko pridelave, zlasti donos semen. Želi so ročno in zavrgli stebla rastline, ki bi jih tudi bilo mogoče s pridom uporabiti. Letos, pravi, bodo konopljo zasadili na treh hektarih. Pripravljeno imajo skladišče, vzpostavili pa so tudi stike s kmeti z mehanizacijo, zato bodo ob žetvi imeli na razpolago kombajnista.

Pri pridelavi industrijske konoplje je največja težava njena nadaljnja predelava. »Pri nas je veliko omejitev. Pridelaš jo lahko, predeluješ pa ne. Zakaj ne bi izdelali tudi končnega izdelka, kot je recimo olje?« Ekonomika pridelave se namreč izide, če bomo v Sloveniji lahko pripravljali tudi končne izdelke, kjer se skriva dodana vrednost, ne pa da večino surovine poceni izvozimo v Avstrijo, od tam pa uvažamo dražje končne izdelke, opozarja Trifunović. Kilogram semena pri nas stane med 2,5 in tremi evri, za liter konopljinega olja ga potrebujemo od pet do šest kilogramov. V Avstriji je cena za 250 mililitrov olja med šest in sedem evrov.