Tiskane izdaje
Ljubljana – Romska združenja so zelo kritična do pripravljenega osnutka nacionalnega programa ukrepov za Rome v obdobju 2016–2021. Številni ukrepi, ki jih dokument predvideva, niso akcijsko naravnani in finančno ovrednoteni, kar je na včerajšnji seji komisije za zaščito romske skupnosti priznal tudi njen predsednik in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.
Cilj novega dokumenta na več kot sto straneh je omogočiti zadovoljevanje potreb pripadnikov romske skupnosti in izboljšati njihove življenjske razmere. Poleg tega naj bi zagotovil hitrejšo in lažjo integracijo v družbo, ohranitev jezikovnih in kulturnih posebnosti ter izboljšal medsebojno razumevanje in dialog med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom.
Pomembne seje se ni udeležil noben predstavnik šolskega ministrstva, čeprav večina romskih otrok ne konča niti osnovne šole. Nikogar ni bilo niti z ministrstva za zdravje, da bi pojasnili vzroke za številne bolezni, ki tarejo romsko skupnost, in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pod čigar okrilje spada zaposlovanje; čeprav je brezposelnost med Romi več kot 95-odstotna. Po mnenju Francija Žoharja z ministrstva za javno upravo je nacionalni program preobsežen, zato ga ni mogoče ne izvajati ne nadzirati. V njem pogreša cilje, kako izboljšati izobraževanje Romov in njihovo zaposlovanje. »Prevečkrat je v nacionalnem programu za Rome zapisana beseda posebna pozornost. Če gledam na svoj vinograd ob kozarčku vina in vinogradu posvečam posebno pozornost, potem se sam od sebe zagotovo ne bo obdelal,« je bil kritičen Žohar.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc je prepričan, da je bila v pripravo dokumenta premalo vključena romska skupnost in da so v njem predvsem projekti, ki jih sofinancira evropski socialni sklad. Zahteval je večji poudarek komunalnemu opremljanju romskih naselij, štipendijski politiki za romske študente, ki jim država ne zagotavlja finančne pomoči, čeprav je to zapisano v zakonu o romski skupnosti. Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je prepričan, da mora biti program ukrepov stvaren, kar bo mogoče le, če bodo sprejeli program izvajanja in določili nosilce, roke in potrebna finančna sredstva za njegovo izvedbo.
»Romskim občinam dvojna glavarina«
Rudaš se je zavzel, da naj občinam z romsko populacijo država nameni dvojno glavarino za urejanje prostorske problematike in zagotavljanje komunalne oskrbe. Če občine osnovne infrastrukture v romskih naseljih ne bi zagotovile, Rudaš predlaga, da se jim odvzame denar, pristojnost pa se prenese na državo. Po njegovem bo reševanje prostorske in bivanjske problematike uspešno le, če bo uzakonjen moratorij na razpolaganje z nepremičninami in zemljišči z romskimi naselji.
Podpredsednik Zveze Romov za Dolenjsko Zvonko Golobič je povedal, da štiričlanska družina vsak mesec prejema 900 evrov socialne pomoči, zaposliti pa se po njegovem nočejo, da je ne bi izgubili. Zavzel se je, da se tistim, ki izrazijo interes za zaposlitev, ne odvzame pravica do socialne podpore preostalim članom družine. »Tisti, ki bo šel delat, ne bo več na grbi države. In če ima romska skupnost posebne pravice, naj jo vendar ima tudi na tem področju,« je utemeljil svoj predlog Golobič. Poleg tega je državi očital, da brije norca iz Romov, ko jim namesto vodnih pip v naselja pošilja cisterne z vodo. Zahteval je uveljavitev petega člena zakona o romski skupnosti v praksi. Ta določa, da lahko vlada v primerih, ko je ogroženo zdravje ljudi s prostorskim aktom, poseže na območje katerekoli občine. Vendar je to le pobožna želja, saj so iz vladne službe za informiranje za Delo pojasnili, da vlada nima dovolj trdne pravne podlage za posege v občinske pristojnosti. Valentina Lavrenčič z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bo treba pristojnosti občin v zakonu o lokalni samoupravi na novo določiti, pri čemer pričakuje odporo občin.
