Odbor DZ za notranjo politiko je na seji obravnaval predloge novel, s katerimi bi uskladili plače sodnikov. Kljub nasprotovanju opozicijskih poslancev je odbor pri vseh novelah podprl koalicijska dopolnila.

Ljubljana - Odbor DZ za notranjo politiko je po skrajšanem postopku sprejel dopolnjene predloge novel zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, o sodniški službi, o državnem tožilstvu in o državnem pravobranilstvu, s katerimi želi vlada uskladiti plače pravosodnih funkcionarjev z ustavnima odločbama. Plačna nesorazmerja bodo dokončno odpravili decembra 2010.

Predlogi novel so bili pripravljeni ob upoštevanju odločb ustavnega sodišča ter javnofinančnih razmer, je na seji odbora poudarila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Načelo večje fiksnosti plače je po njenih besedah postavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač.

S predlagano rešitvijo soglašajo tako sodni svet in Slovensko sodniško društvo kot tudi državni tožilci in pravobranilci. Sprejem novel je podprla tudi komisija DS za državno ureditev. Predlagani rešitvi pa so nasprotovali v opozicijskih poslanskih skupinah.

Predsednik odbora Vinko Gorenak je v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da ne bodo podprli predlaganih novel. Med drugim je po njegovih besedah sporno, da je ustavno sodišče odločalo o plačah svojih kolegov, kompromis med vlado in sodniki pa je "gnil".

Gorenak je izračunal, da se bodo osnovne plače sodnikov začetnikov zvišale za 28 odstotkov, zato ni sprejel ministričinega pojasnila, da masa sredstev za plače ostaja nespremenjena. Vlado je pozval, naj razmisli, ali junija predlagane novele še ustrezajo finančni situaciji države. Ocenil je še, da sodniki skozi plače ne bodo povečali svoje neodvisnosti.

Pavlinič Krebsova je zatrdila, da se masa sredstev za plače v tem in prihodnjem letu ne bo spremenila in Gorenaka pozvala, naj ne zavaja javnosti. Glede njegove napovedi, da bodo višje plače zdaj zahtevale še druge skupine javnih uslužbencev, pa je pojasnila, da ni več mogoče primerjati pravosodnih funkcionarjev z javnimi uslužbenci, kot so profesorji in zdravniki, ki imajo devet dodatkov in možnost napredovanj za 10 plačnih razredov.

"Plače, izplačane iz proračuna, so za naše razmere prevelike," je ocenil poslanec SLS Gvido Kres. Predlagal je generalno prenovo vseh izplačil, ki gredo iz proračuna, razen izplačil socialno ogroženim. Podvomil je tudi v odločitev vlade, da ukine dodatek na učinkovitost in napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal.

Silven Majhenič (SNS) je prepričan, da je vlada pristala na izsiljevanje sodnikov. Sicer pa je vsaka stvar za nekaj dobra, je dejal in dodal, da bi bilo dobro, da bi sodniki nadaljevali stavko, saj so v času stavke rešili več zadev. Zavzel se je tudi za ukinitev trajnega sodniškega mandata.

SDS odločno proti

Poslanec SDS Branko Grims se strinja s povišanjem plač pod pogojem, da bi morali biti sodniki izvoljeni vsaka štiri leta. Sicer pa se mu povezovanje sodniške plače s sodniško neodvisnostjo ne zdi sprejemljivo, saj imajo sodniki trajni sodniški mandat in popolno imuniteto.

Prepričan je tudi, da se grobo zavaja javnost z navedbami, da te spremembe državo ne bodo stale nič. Grims je ob tem pojasnil, da je država namenila zelo velika dodatna sredstva za odpravo sodnih zaostankov, vsa ta sredstva za vzpodbujanje storilnosti pa bo vlada zdaj razdelila "kar tako" in uvedla "totalno uravnilovko", zaradi katere se ne bo nihče več trudil za višjo storilnost.

Alenka Jeraj (SDS) je, tako kot prej že njena strankarska kolega, napovedala, da novel ne bo podprla. Spomnila je, da se je prejšnja vlada odločila za enoten plačni sistem, ta vlada pa je izločila neko skupino. Jerajeva zato pričakuje, da bodo to zdaj zahtevale tudi druge skupine javnih uslužbencev. Po njenem mnenju je pravi način nagrajevanje tistih, ki so pripravljeni narediti več.

Na razprave opozicije se je odzvala Darja Lavtižar Bebler (SD). Po njenem gre za "napade na sodnike kar počez", razpravljavci pa so polemizirali ne s sodniki, ampak z našo ustavno ureditvijo. Ustava določa, v katerih primerih preneha sodniški mandat in tudi sodniško imuniteto, je dejala in poslancem SDS očitala, da so svoje pripombe naslovili na napačnega naslovnika.

Glede očitkov, da je neprimerno, da so ustavni sodniki odločali o sodniških plačah, pa je poslanka SD dejala, da je potem nezdružljivo tudi, da o zakonu o poslancih odločajo in o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije odločajo v DZ.

Pomisleke je izrazil tudi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi, ki je neuspešno predlagal dopolnilo k 2. členu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot je pojasnil, so sindikati in vlada podpisali dogovor glede letošnje uskladitve z inflacijo, ki so se ji sindikati odpovedali, v primeru, da bo inflacija višja od napovedane, pa bo uskladitev januarja. Zaradi novele pa meni, da bi se morali glede tega usklajevati nato še s funkcionarji. Po besedah ministrice mora biti višina uskladitve enaka, sprememba 2. člena pa ne posega v način uskladitve.

Odbor je pri vseh novelah podprl koalicijska dopolnila. Novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju so člani odbora sprejeli z devetimi glasovi za in petimi proti. Za novelo zakona o sodniški službi je glasovalo 10, proti pa je bilo pet poslancev. Novelo zakona o državnem tožilstvu je odbor sprejel soglasno z 11 glasovi, novelo zakona o državnem pravobranilstvu pa je ob enem glasu proti podprlo 10 članov odbora.