Tiskane izdaje
Ig – Na zemljišču Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so ljubljanski arheologi v teh dneh naleteli na bogato kulturnozgodovinsko dediščino iz prvega in drugega stoletja našega štetja. Doslej so odkrili 25 žganih grobov in številne predmete, od prstanov do novcev, lončenih posod in tudi oljenke, s katerimi bi si umrli osvetljevali pot v onostranstvu.
Ker celotno območje Iga spada pod kulturnovarstveno zaščito kot rimska naselbina, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prepotrebnega logističnega centra teren temeljito in skrbno prečesati. Sondiranje je vodil arheolog dr. Primož Pavlin, a raziskovalci davne preteklosti sprva niso pričakovali kakšnega velikega odkritja v letu, ko praznujemo 2000-letnico Ljubljane oziroma takratne Emone. »Sumili smo sicer na grobišča, saj vemo, da je na tem območju obstajala velika vaška skupnost, kar dokazujejo doslej najdeni številni kamniti spomeniki, ki so vzidani v cerkvah na Igu in Iški vasi, nekateri pa tudi v ljubljanski stolnici. Ker lokacije naselja in grobišča nismo poznali, smo sondirali dobesedno na slepo in že s prvo sondo naleteli na tri grobove iz prvega in drugega stoletja našega štetja oziroma iz obdobja antike. Ugotovili smo, da smo naleteli na vzhodni rob grobišča,« je za Delo povedala arheologinja dr. Lucija Grahek. Doslej so izkopali 25 grobov, ki so vsi žgani in različno ohranjeni – nekateri so bili že izropani, drugi pa izjemno bogati.
Praviloma niso
Na vprašanje Dela, ali so res naleteli na umrle, ki so za takratne čase dočakali častitljivih sto let (ljudje so takrat živeli od 30 do 40 let), je Grahkova odgovorila, da je ta ugotovitev v tem trenutku še prenagljena. »Dejstvo je, da je Ig z okolico v arheološkem smislu posebnost. Na nagrobnikih, ki so jih odkrili pred časom, sta ime in starost pokojnika. Ali gre res za stoletnike ali pa oznake pomenijo nekaj čisto drugega, bo pokazal čas. Dejstvo je, da je na območju Iga živela staroselska skupnost, ki je bila po eni strani močno romanizirana in je imela vse te nagrobnike, po drugi strani pa ni častila rimskih božanstev. Za zdaj kaže, da grobovi, ki smo jih odkrili te dni, niso imeli kamnitih nagrobnikov z napisi, a tega ne izključujem, saj večji del grobišča še ni raziskan,« pravi Grahkova.
Končali bodo septembra
Ljubljanski arheologi so presenečeni še nad eno najdbo: v treh grobovih so našli železne ploščice, ki jim ne poznajo namena. Doslej so bili prepričani, da so služile za nanašanje voska na tablico, na katero so pisali, a tokrat zraven njih niso našli igle, s katero bi pisali, kot običajno, ampak nože. Po končanem delu na terenu bodo imeli arheologi očitno še precej dela z razumevanjem davnih dni. Zdaj raziskujejo še zahodni del parcele, kjer pričakujejo, da bodo naleteli na rimsko cesto. Vsa dela bodo končana predvidoma v začetku septembra.
Ižanski župan Janez Cimperman je zadovoljen, da občini ne bo treba plačati raziskav zemljišča, saj mora to storiti investitor. Povedal je, da so takšna dela draga, kar je občina že izkusila pri gradnji cestne in komunalne infrastrukture, saj so bili pri gradnji zmeraj navzoči arheologi. Cimperman pa je tudi vesel najnovejših odkritij na 2100 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki ga je občina pred časom prodala za dobrih 200.000 evrov, saj povečujejo prepoznavnost tega območja na robu Ljubljanskega barja.
