Murska Sobota: Odkrili grobove iz zgodnjega srednjega veka

Arheologi so na obrobju Murske Sobote morda naleteli na v Sloveniji še neodkrit način slovanskega pokopa v gomili.

Objavljeno
07. januar 2014 19.27
Posodobljeno
09. januar 2014 09.00
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Murska Sobota - Že od novembra arheologi murskosoboškega Pomurskega muzeja ob pomoči študentov brskajo po slab hektar veliki njivi na obrobju mesta, imenovanem Plese, kjer bo Petrol ob bodoči vzhodni mestni obvoznici še letos zgradil bencinski servis. Vodja izkopavanj, kustos za arheologijo Samo Sankovič je navdušen nad dosedanjimi odkritji.

V dobrih dveh mesecih dela so namreč odkrili pet skeletnih grobov z razmeroma dobro ohranjenimi okostji pokojnikov. Po nakitu in grobnih dodatkih - arheologi so na nekaterih okostjih našli ogrlice iz raznobarvnih steklenih kroglic, prstane in uhane, pri nekaterih pa tudi železne nožke in konice puščic- Samo Sankovič ocenjuje, da gre za slovanske grobove iz zgodnjega srednjega veka.

Še posebno zanimiva sta po Sankovičevih besedah dva grobova z moškim in ženskim skeletom in z več nakita in dodatkov kot v drugih grobovih. Ob teh dveh grobovih so namreč našli tudi jarek, kakršen je običajno obdajal gomile, izbočenost zemljišča in njegova sestava pa prav tako nakazujeta na možnost, da je bila nad omenjenima grobovoma nekoč gomila, ki so jo z obdelavo zemlje ljudje skozi stoletja skoraj zravnali z okolico.

»Najbrž gre res za slovansko gomilo iz zgodnjega srednjega veka, kakršne so našli tudi v spodnji Avstriji in na Slovaškem, pri nas, v Sloveniji pa še ne. Čas nastanka grobov in domnevne gomile bomo lahko natančneje določili potem, ko bodo opravljene analize najdenih okostij in predmetov.«

In če gre res za slovansko gomilo iz zgodnjega srednjega veka, bo to že tretji način slovanskega pokopa, ki so ga arheologi odkrili v Prekmurju. Med izkopavanji pred začetkom gradnje pomurske avtoceste so namreč pri Lipovcih že odkrili žgane žarne grobove, južno od Murske Sobote pa grobišče z običajnimi, skeletnimi grobovi.

Na sedanjem najdišču so arheologi poleg omenjenih grobov odkrili tudi precej ostankov prazgodovinskih lončenih posod izpred približno 4000 let in nekaj mlajših najdb, kot so jame, vodnjak in ostanki lesenih stebrov, verjetno iz visokega srednjega veka.

Nadaljnje najdbe, morda tudi nove grobove in nove dokaze, da je bila na tem mestu slovanska gomila, pa murskosoboški arheologi pričakujejo še na zemljišču tik ob sedanjem najdišču, kjer bodo kmalu začeli graditi južno soboško obvoznico, še pred tem pa bo treba tudi na tej trasi opraviti arheološka izkopavanja.

Ob veselju nad novimi odkritji pa so v Pomurskem muzeju v Murski Soboti ob vsaki novi najdbi, ki jo je treba shraniti, tudi vse bolj zaskrbljeni. Med številnimi izkopavanji pred začetkom gradnje pomurske avtoceste so na več najdiščih namreč izkopali toliko novih predmetov, da so njihovi depoji že zdavnaj premajhni. Muzej je sicer v mestu zato, da bi v njej uredili depoje, kupil 300 kvadratnih metrov veliko halo nekega propadlega podjetja, toda sedaj jim je zmanjkalo denarja, da bi jo uredili v skladu z zahtevami stroke.