Večina sanacijskih del na Savinji ni izvedenih. Ogroženost v spodnjem toku Save nič manjša.

Šoštanj, Brežice – Za protipoplavne sanacijske ukrepe v porečju Savinje država letos in drugo leto predvideva skoraj 22 milijonov evrov, v načrtu pa je še 46 milijonov evrov vreden evropski projekt za boljšo poplavno varnost Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Posavci pa upe stavijo na HE Mokrice.

Za porečje Savinje je bila za sanacijske ukrepe po lanski poplavi po podatkih Agencije RS za okolje sklenjena pogodba za 3,8 milijona evrov. Očistili so korita, naplavine ter opravili manjša popravila spodjedenih vodnih objektov, bregov in nasipov v več občinah. Izvedli so tudi sanacijski program po lanskem avgustovskem neurju v občinah Šoštanj in Kozje v vrednosti 2,7 milijona evrov. ARSO za leti 2012 in 2013 po sanacijskem programu za porečje Savinje predvideva 21,8 milijona evrov, vendar vlada programa za letos še ni potrdila.

Prošnja za evropsko pomoč

Minister za okolje in prostor je že septembra lani podpisal vlogo za sofinanciranje 67 milijonov evrov vredne prve faze ukrepov poplavne varnosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline, ki bi po standardih Evropske komisije sodil med velike kohezijske projekte. Po presoji izvedljivosti so se odločili pripraviti vlogo za mali projekt pod 50 milijonov evrov, natančneje za 46 milijonov evrov. Odločbo o dodelitvi denarja pričakujejo do konca marca. Zato so že pripravili razpisno dokumentacijo za izvedbo in nadzor. Javna naročila bodo objavili v drugem trimesečju. Ministrstvo pa že ima gradbeno dovoljenje za prestavitev Savinje v Marijagraškem ovinku pod Laškim. Dela bodo opravili letos in v prihodnjem letu. Proučujejo tudi pripombe k lani razgrnjenemu državnemu prostorskemu načrtu za zadrževalnike voda Savinje in Bolske v Spodnji Savinjski dolini.

Posavci že nestrpni

V 16 mesecih od katastrofalnih poplav, ko so bili pod vodo Kostanjevica na Krki, Velike Malence, Krška vas, Loče in Rigonce, se poplavna ogroženost na vplivnem območju Save v njenem spodnjem toku ni zmanjšala. Razlog je zastoj pri sprejemanju prostorskega načrta za hidroelektrarni v Brežicah in na Mokricah, ob gradnji katerih bodo predvidoma z izjemo višje ležeče Kostanjevice na Krki zavarovali preostale omenjene kraje.

»Pričakujemo, da bo nova vlada projekt spet zagnala. Dokončanje spodnjesavskih elektrarn je namreč eden ključnih načrtov tako Jankovićevega kot Janševega vladnega programa,« je dejal direktor podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi Bogdan Barbič. Uredba o prostorskem načrtu za elektrarno ob Brežicah, ki bi morala biti sprejeta že poleti 2009, naj bi bil eden prvih dokumentov na mizi nove vlade. Ta bi omogočil sprejetje uredbe za HE Mokrice, ki bi po 50 letih obljub le zavarovala posavske kraje pred hudourniškimi vodami z Gorenjske, osrednje Slovenije, Dolenjske in Savinjskega.

»Za HE Mokrice smo naredili analize novih projektnih rešitev, ki naj bi ob že predlaganem poglabljanju savske struge omogočile enostavnejšo in boljše varovanje vasi ob Krki,« je dejal Barbič, ki o novih tehničnih rešitvah javno še ne želi govoriti, a pričakuje, da bodo zadovoljile naravovarstvenike. Ti so zaradi bogatega živalskega in rastlinskega habitata ob izlivu Krke v Savo v preteklosti nasprotovali večjim gradbenim posegom v Savo, s katerimi želijo vodarji preprečiti njen vdor v strugo Krke in posledično poplave v Krški vasi ter Velikih Malencah.

Če bodo vodarji in naravovarstveniki našli skupni jezik, bo na papirju odpravljena zadnja velika ovira za zagotavljanje protipoplavne zaščite Posavja. Lani je državi po predlogu posavskih poslancev namreč uspelo zagotoviti nov vir financiranja gradnje akumulacijskih bazenov ob spodnjesavskih hidroelektrarnah. Ti so v preteklosti počrpali polovico sredstev vodnega sklada, namenjenega urejanju vseh slovenskih vodotokov, z zagonom podnebnega sklada v letu 2013 pa bo vodni sklad na veselje drugih poplavno ogroženih slovenskih območij razbremenjen. Rok za končanje verige posavskih hidroelektrarn, ki naj bi dokončno zaščitile Posavje pred poplavami, kljub zastojem ostaja leto 2016.