Odplake v Savi alarm za ribiče, za občino ne

Ribiči blejsko občino že najmanj dve leti zaman opozarjajo na neprečiščene vode, ki tečejo v reko. Za inšpekcijo in občino odplak ni.
Fotografija: Predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak pravi, da blejsko občino že nekaj časa opozarjajo, da fekalije iz čistilne naprave odtekajo tudi v Savo Bohinjko, a se onesnaževanje nadaljuje. Fotografiji Blaž Račič
Odpri galerijo
Predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak pravi, da blejsko občino že nekaj časa opozarjajo, da fekalije iz čistilne naprave odtekajo tudi v Savo Bohinjko, a se onesnaževanje nadaljuje. Fotografiji Blaž Račič

Bled – Čeprav so na Bledu marca prejeli zlati znak Slovenia green, tamkajšnji ribiči opozarjajo, da že več let v reko Savo Bohinjko tečejo tudi neprečiščene odplake. Na občini Bled in v podjetju WTE, koncesionarju, ki upravlja čistilno napravo (ČN), očitke zavračajo in trdijo, da so »s člani ribiške družine skupaj ugotovili, da na iztoku iz ČN Bled teče prečiščena voda«.

»Na občini se sprenevedajo,« je dejal Samo Novak, predsednik Ribiške družine Bled, ki pravi, da navedba direktorja občinske uprave Bled Matjaža Berčona, da so skupaj ugotovili, da iz čistilne naprave teče le prečiščena voda, ne drži. O tem smo se lahko prepričali tudi sami med ogledom kraja, kjer iz podzemne cevi teče voda v Jezernico, ki se izliva v Savo Bohinjko. V vodi so bili številni odpadki, rabljeni ženski higienski vložki, palčke za čiščenje ušes, voda pa se je penila in je smrdela.


»Dogajajo se nedopustne stvari«


Prvi uradni dopis o neprečiščenih vodah, ki tečejo v Savo Bohinjko, so blejski ribiči na občino poslali pred dvema letoma, čeprav Novak pravi, da so že pred tem imeli občutek, da se to dogaja. A po njegovih besedah se razmere v dveh letih niso nič izboljšale kljub več opozorilom. Avgusta 2016 so na območju Save Bohinjke, slab kilometer pod iztokom iz čistilne naprave, opazili pogin okoli 200 rib. Avgusta lani so na občino poslali dopis, da se »v čistilni napravi dogajajo nedopustne stvari, fekalije se prelivajo in izlivajo v Savo Bohinjko« in da so ribiške »dovolilnice kupili številni domači in tuji ribiči, ki se zelo pritožujejo, da po vodi plavajo fekalije in da smrdi«. »Pričakoval sem rešitev problema, ki se pojavlja stalno, vendar se z občine na naša opozorila niso odzvali,« je dejal Novak. Berčonu pa se zdi absurdno, da »problem onesnaženja tako izpostavljajo tisti, za katere je dokazano, da s čezmernim vnašanjem krmil zavestno onesnažujejo največji slovenski vodni biser.«


Različno o zapisniku


Lani so se srečali predstavniki občine, koncesionarja in ribičev in si ogledali stanje, vendar zapisnika o tem do danes niso sestavili, čeprav so se dogovorili za redna srečanja in sprotno spremljanje stanja, je dejal Novak. Po Berčonovih navedbah so se dogovorili, da bodo zapisnik, ki »ne more biti samo enostranski«, napisali skupaj v prostorih ČN Bled, vendar se »sodelujoči na sestanku niso nikoli zglasili na ČN Bled, da bi sestavili zapisnik«. »To slišim prvič,« je Berčonovo navedbo komentiral Novak.

Čistilna naprava Bled, v katero se stekajo kanalizacijski vodi iz občin Bled in Gorje, je bila zgrajena pred dobrim desetletjem z zmogljivostjo 14.150 populacijskih enot (PE). Na vrhuncu poletne sezone je turistov, po podatkih Turizma Bled jih je približno 8000, skupaj z domačini (Bled 8000, Gorje 3000 ljudi) skoraj tretjino več, kot je kapaciteta ČN, pri čemer dnevni obiskovalci niso upoštevani. Medtem ko je na spletni strani okoljskega ministrstva za PE navedeno, da gre za »enoto za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaževanju, ki ga povzroči en prebivalec na dan«, Berčon pravi, da populacijskih enot ne moremo enačiti s številom ljudi. Po njegovem analize in meritve kažejo, da »od začetka obratovanja ČN Bled zakonska vrednost na izpustu še ni bila presežena«. Tako kot občina tudi okoljska inšpekcija kršitev lani ni zaznala, prijavi, ki so ju prejeli lani in letos, pa so odstopili občini Bled.


Preiskava tožilstva


Največja težava so izvirske vode, ki imajo stalen dotok in preobremenjujejo sistem, zato se vode iz mešanega sistema deloma prelivajo v Jezernico, problematični so še stari transportni vodi, v katerih se mešajo padavinske in fekalne vode, pravi Berčon. Dejal je, da je država pri dolžni skrbi za izvirske vode pasivna, občina pa vsako leto investira v ločen sistem kanalizacije približno pol milijona evrov in tako razbremenjuje fekalni sistem. Občina vsako leto zamenja tudi del starega sistema in si prizadeva za čimprejšnjo zamenjavo celotnega transportnega voda do čistilne naprave.

Na tožilstvu v Kranju so pred dnevi prejeli naznanilo suma kaznivih dejanj. Kot smo obveščeni, naj bi bila tožilska preiskava usmerjena proti Berčonu in vodji čistilne naprave iz podjetja WTE Robertu Bizjaku. Berčon pravi, da s tem niso seznanjeni.

Komentarji: