Mario Belovič, STA
Ljubljana - Spremembe zakona, s katerim hoče vlada prilagoditi zahtevani kvorum sindikalne podpore za zamrznitev plač v javnem sektorju, bo očitno dobil potrebno parlamentarno večino. Že na začetku izredne seje so namreč predstavniki vseh štirih koalicijskih strank napovedali, da bodo spremembe - kljub pomislekom - podprli. Po neuradnih informacijah so se pred tem poslanci koalicije v ponedeljek in tudi dopoldne srečali in usklajevali tudi s sindikati, vendar je na koncu prevladal argument vlade, da je ta hip na prvem mestu finančna vzdržnost in stabilnost države.
Predstavniki sindikatov so bili v parlamentu, na seji odbora za notranje zadeve, ki pa je kljub dolgotrajni razpravi zakon podprl.
Pahor poziva k solidarnosti
»To je pravičen in pravilen ukrep,« je nato na izredni seji poslancem povedal predsednik vlade Borut Pahor. Zdaj je čas, da se prve, a zanesljive klice gospodarskega okrevanja okrepi, svoj delež k temu pa lahko prispevajo tudi javni uslužbenci, in to tako, da delijo usodo realnega sektorja in pristanejo na začasno zamrznitev plač. »Takoj ko bo kriza odpravljena, bodo odpravljeni tudi razlogi za ta ukrep. Vse obljube, ki smo jih dali sindikatom, pa bodo tudi izpolnjene,« je napovedal Pahor.
Opozicija na okopih
Opozicija zakona - pričakovano - ne bo podprla. Kot je povedal poslanec SDS Vinko Gorenak, so poslanci največje opozicijske stranke proti zato, ker je »to umor socialnega dialoga«. In še: spreminjanje pravil med igro ni sprejemljivo, Pahorjeva vlada pa s tem zakonom deli javne uslužbence na manj in bolj poslušne. Da imajo zadržke, so poudarjali tudi poslanci koalicije. Predvsem pričakujejo nadaljevanje dialoga s sindikati, da bi se izognili stavki javnih uslužbencev, ki je po mnenju Boruta Sajovica (LDS) najslabša rešitev. »Ko nastopi kriza, mora narod držati skupaj,« je dejal Sajovic.
Kaj pravi zakon?
Novela plačnega zakona, ki jo Državni zbor sprejema po nujnem postopku, spreminja kvorum sindikalnega soodločanja pri plačnih zadevah v javnem sektorju. Če bo zakon sprejet, bo kolektivno pogodbo mogoče sklepati in spreminjati najprej s podpisi večine reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti. Če pa to ne bo šlo, jo lahko vlada sklene ali spremeni tudi s sindikati iz najmanj štirih dejavnosti, ki imajo skupno število članstva večje od 40 odstotkov zaposlenih. Ko bo zakon dokončno sprejet v državnem zboru, bo vlada vse sindikate znova pozvala k podpisu dogovora in aneksa k pogodbi, s katerima hoče za dve leti zamrzniti rast plačne mase v javnem sektorju; če navadne večine (15 sindikatov od 29) ne bo, bo poskusila z drugo možnostjo, je napovedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Jutri stavkovni odbor
Del po številu članov manjših sindikatov, ki jih vodi Janez Posedi, ostro nasprotuje noveli, saj bi precej oslabila njihov položaj že pri zdajšnjih pogajanjih, ker je sprememba sistemska, pa tudi vnaprej. Še pred sejo državnega zbora je Posedi dejal, da bo »predlagani poseg povzročil precejšnjo ekonomsko tveganje vlade«, ker bodo načrti koalicije pravno padli pri mednarodnih organizacijah, na katere se bodo obrnili. »Poleg tega pa noben sindikat ne bo privolil v spreminjanje igre med tekmo, meni Posedi.« Jutri se bo na predvidene zakonske spremembe odzval tudi stavkovni odbor, ki je za 27. september že napovedal stavko, verjetno pa bodo razkril tudi stavkovne zahteve 21 sindikatov, ki zamrznitev zavračajo.
Iz tiskane izdaje Dela