Tiskane izdaje
Golac − »Mi ćemo sada kalati kalavnik i ćemo kalavnik zliti u lokvu,« je po odprtju prenovljene vrulje v Golcu po domače napovedal Jože Gojak. Tako je, potem ko je skupaj z županom Hrpelje-Kozina prvič odprl vrata prenovljene vrulje, v »golačkem« narečju dejal domačin iz Golca, namreč »Zdaj bomo z vedrom zajeli vodo in jo zlili v lokvo.« Odprtje tamkajšnje vrulje, studenca, je bil namreč del prireditve Odprta meja, Odkrijmo Čičarijo.
Ta je potekala na hrvaško-slovenski meji, v Golcu na slovenski strani in v Vodicah na hrvaški. Zapornica na približno polovici poti med vasema bo dvignjena ves dan, prost prehod pa bodo izkoristili domačini, kolesarji in planinci, ki bodo pot med vasema prehodili čez hrib Ostrič.
Odprta meja v Čičariji je bila prvič organizirana 9. septembra lani, na 30. obletnico odprte meje na slovensko-italijanski strani. Župani treh držav so si pri dvignjeni zapornici, na točki, za katero sta si obe strani zaman prizadevali, da bi postala maloobmejni prehod, podpisali sporazum o sodelovanju in si segli v roke. In tako je bilo tudi letos.
Župan občine Lanišće Neven Mikac, županja občine Dolina Fulvia Premulin in hrepeljsko-kozinski župan Zvone Benčič Midre so obljubili medsebojno sodelovanje ne glede na to, kako bodo med seboj sodelovali vrhovi vseh treh držav.
Prvi del letošnje prireditve odprta meja je potekala v Golcu, kjer so odprli prenovljeni studenec, po domače vruljo, nato pa so se udeleženci prireditve po osemkilometrski makadamski cesti, najstarejši cestni povezavi z notranjostjo Istre, preselili v Vodice.
Vrulja v Golcu je del projekta Odkrijmo Čičarijo II. faza, v kateri so poleg prenove vrulje, zidu in lokve, postavili glavno tablo o Čičariji, kolesarske table in popisali tamkajšnjo snovno kulturno dediščino. V prvem delu projekta so pred tremi leti prenovili lokvo, ali po domače studenac v sosednjih Poljanah, prihodnje leto pa bodo morda na isti dan odprli tudi prenovljeno vruljo na Brdu pri Golcu.
Osrednja slovesnost z bogatim programom bo potekala v Vodicah, pri nekdanji šoli, sedanjem jamarskem izobraževalnem centru. Prenovo šole je omogočil hrvaško-slovenski čezmejni projekt, v katerem je sodeloval tudi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna in v katerem so lani na slovenski strani očistili šest izbranih kraških jam.
