Odpuščali zaposlene in najemali zunanje izvajalce

Ljubljana − Pedagoški inštitut je zadnja leta zmanjševal število zaposlenih, pri tem pa našel sredstva za sodelovanje z nekaterimi zunanjimi institucijami. Med njimi je tudi zasebni zavod v lasti Marte Lukšič Macedoni, žene nekdanjega predsednika SD Igorja Lukšiča.

Pedagoški inštitut je eden izmed javnih raziskovalnih zavodov, ki je lani za izvajanje javne službe dobil milijon in osemsto tisoč evrov. Izvaja temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, piše na njihovi spletni strani. Pri tem jim, kot je razvidno, občasno pomagajo nekatere fakultete, drugi zavodi in tudi zasebne institucije. Katere? In zakaj?

Sodelovanje s fakultetami, ...

Z inštitutom je že sodelovala vrsta visokošolskih zavodov, tako mariborska in primorska univerza kot na primer ljubljanska filozofska fakulteta in fakulteta za družbene vede. Zadnja v nasprotju z drugimi predvsem od leta 2013, po besedah direktorice inštituta dr. Mojce Štraus pri raziskavah razvoja kritičnega mišljenja o sodobnih družbenih procesih in aktualnih političnih problemih med mladimi ter pri raziskavah aktivnega državljanstva v globalni družbi, za kar ji je inštitut v tem času po podatkih Supervizorja plačal 37.000 evrov. Za to sodelovanje je Pedagoški inštitut v zadnjih dveh letih namenil največ sredstev.

... z društvom

Poleg tega so lani in predlanskim na primer združili moči tudi z društvom Downov sindrom Slovenija, katerega predsednica je upokojena profesorica, pravnica prof. dr. Alenka Šelih. Sodeč po zapisanem v končnem poročilu, ki nam ga je posredovala Šelihova, je društvo pripravilo posveta o izobraževanju otrok z downovim sindromom, natisnilo zbornik ter izvajalo različne programe. Učno pomoč in gibalno spodbudo, ki so jo vodili ena ali dve profesorici defektologije ter profesor in profesorica športne vzgoje, so lani zagotavljali 14 ali 15 otrokom v Kranju in štirim na Ptuju. Prav tako v Kranju so potekale še zgodnje obravnave otrok, v kar je bilo vključenih do sedem otrok.

V navedenih aktivnostih so se po besedah Šelihove »zbirali podatki, primerni za nadaljnjo obdelavo, na podlagi katere bo mogoče pripraviti učne pripomočke za izvajanje učne pomoči za otroke in mladostnike z downovim sindromom«. Za ta dveletni projekt je Pedagoški inštitut plačal 27.000 evrov.

... z zasebnim zavodom

Le nekoliko manj, 25 tisočakov, pa je inštitut od leta 2013 namenil zasebnemu zavodu Inštitut za avtizem in sorodne motnje, katerega lastnica je doc. dr. Marta Lukšič Macedoni. Po njenih besedah so s Pedagoškim inštitutom sodelovali pri izobraževanju treh specialnih pedagogov s treh osnovnih šol, ki imajo prilagojene programe za poučevanje otrok z avtizmom in pridruženo motnjo v duševnem razvoju. »Poglavitno je, da so skozi to študijo specialni pedagogi pridobili znanje in izkušnje za delo z otroki z avtizmom. Te možnosti namreč v Sloveniji nimajo niti na dodiplomskem niti podiplomskem izobraževanju,« je prepričana Lukšič Macedonijeva, ki v svojem zavodu zaposluje še Ano Bezenšek. Prav ta je, kot kaže, v večjem delu izvajala študijo. Bezenškova je hkrati doktorska študentka Pedagoške fakultete, v svoji doktorski nalogi pa raziskuje prav model izobraževanja specialnih pedagogov na področju otrok z avtizmom. Študija, katere soizvajalka je kot zaposlena na zavodu, bo tako tudi del njene doktorske disertacije.

Inštitut za avtizem in sorodne motnje, ki ga vodi žena nekdanjega predsednika SD Igorja Lukšiča, je sicer julija 2013 dobil tudi koncesijo. V tistem varčevalnem letu je ministrstvo za zdravje koncesijo podelilo skupno štirim zavodom ali družbam, lani nobenemu.

Zakaj?

Po besedah direktorice Pedagoškega inštituta je šlo pri sodelovanju z društvom Downov sindrom Slovenije in Inštitutom za avtizem in sorodne motnje za razvojno-raziskovalno delo in pripravo strokovnih podlag za potrebe vpeljave programov vzgoje in izobraževanja oziroma učne pomoči za otroke in mladostnike ali z downovim sindromom ali avtistično motnjo. Na vprašanje, kdaj bodo programi vzgoje in izobraževanja teh otrok drugačni in kakšni bodo glede na ugotovitve omenjenih študij, nam Štrausova ni odgovorila.

Zakaj pa teh raziskav na področju izobraževanja otrok z downovim sindromom in avtizmom ne izvaja sam Pedagoški inštitut? »Pri določenih nalogah, kot je praviloma dogovorjeno že ob prijavi projekta ali s krovnim financerjem, dodatno angažiramo ustanove ali sodelavce zaradi njihovih specialnih znanj ali zaradi nerazpoložljivosti kadrovskih kapacitet Pedagoškega inštituta,« pravi direktorica. Toda ta odgovor nekaterih zaposlenih na inštitutu ne prepriča. Ker imajo, trdijo, sami dovolj strokovnega kadra. In drugič, ker se sprašujejo, od kod denar za zunanje izvajalce, ki niti niso raziskovalne institucije, če ga ni dovolj za raziskave, ki bi jih lahko izvajali zaposleni. Število zaposlenih se je namreč od leta 2012 do 2014 zmanjšalo s 46 na 40. Ter tretjič, razmišljajo, ali je res odgovornost Pedagoškega inštituta, da s svojimi sredstvi skrbi za izobraževanje specialnih pedagogov in izvaja učno pomoč za otroke. Te njegove naloge so sicer usklajene z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Niso edini

Niso pa to edini zavodi, s katerimi je Pedagoški inštitut sodeloval od leta 2013. Njihov soizvajalec pri projektu opolnomočenja mladih na karierni poti je bil, denimo, Center za poklicno izobraževanje. Zanimivo pa med družbami, katerih storitve je uporabljal Pedagoški inštitut v zadnjih dveh letih, najdemo tudi podjetje predsednika vlade Mira Cerarja. Predlanskim mu je inštitut po podatkih Supervizorja nakazal 6500 evrov.