Tiskane izdaje
Murska Sobota – Še do pred kratkim je bila stara Bergerjeva vila v središču Murske Sobote 70-odstotno v lasti mestne občine in 30 odstotkov v denacionalizaciji vrnjena edini znani upravičenki Josephine Bergen David. Ker se upravičenkin zastopnik Radoslav Sukič z občino ni mogel dogovoriti za prodajo denacionaliziranega deleža, je dal stavbo na dražbo in jo kupil sam.
Radoslav Sukič, murskosoboški odvetnik, se je z denacionalizacijsko zadevo Berger ukvarjal več kot dvajset let, vendar mu zaradi spleta okoliščin ni uspelo doseči vrnitve celotne stavbe, v kateri je več kot 60 let domovala murskosoboška glasbena šola, potem pa je prazna propadala.
Trije od štirih otrok predvojnega soboškega trgovca Bele Bergerja so po očetovi smrti zapustili Jugoslavijo in postali tuji državljani, še preden je bila njihova vila pravnomočno nacionalizirana. Tako so izgubili status denacionalizacijskega upravičenca in 25-odstotni delež vile je skupaj z nikoli nacionaliziranimi petimi odstotki pripadel Josephini Bergen David, potomki edine preostale upravičenke. Lastnica preostalih 70-odstotkov vile je bila Mestna občina Murska Sobota.
Prva dražba neuspešna
Sukič je hotel občini prodati tudi 30-odstotni svoje stranke, vendar se župan Anton Štihec ni strinjal s ceno, ki jo je zahtevala dedinja. Zato je hiša še naprej propadala, dokler ni odvetnik Sukič na sodišču predlagal prodajo na dražbi zaradi razdelitve skupnega premoženja.
Prva dražba pred enim letom po ocenjeni vrednosti 224.000 evrov je bila neuspešna, drugo z možnostjo prepolovitve cene je Sukič zadnji trenutek preklical, na tretji letos spomladi pa je hišo za polovico cene kupil sam.
»Nobenih posebnih načrtov nimam s stavbo. Nekateri si pač zgradijo ali kupijo vikend, jaz sem kupil to hišo, v kateri nameravamo pozneje živeti. S tem smo presekali gordijski vozel, ki ga sicer ne bi nikoli,« je za Delo dejal Sukič.
Temeljita prenova poteka pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je Bergerjeva vila kulturni in zgodovinski spomenik meščanske in trške arhitekture. Sukič se ob tem jezi, ker država k tako nadzorovani in dragi prenovi ne prispeva niti centa, čeprav ves čas postavlja pogoje in omejitve.
