Odvzem dveh dečkov starim staršem razburil javnost in zdramil pristojne

Na nogah je pristojno ministrstvo, socialna inšpekcija, varuhinja človekovih pravic in javnost

Objavljeno
01. april 2016 21.33
Mateja Kotnik, Sonja Merljak
Mateja Kotnik, Sonja Merljak

Dva dni po tem, ko je velenjski center za socialno delo iz vrtca v Slovenj Gradcu brez vednosti starih staršev in brez pojasnila v rejniško družino odpeljal tri in pet let stara dečka, sinova decembra umorjene matere, je v javnosti zavrelo.

Na družbenih omrežjih na več naslovih ljudje od vsepovsod podpisujejo peticije v podporo starim staršem, Mariji Otorepec in Ivanu Škrateku, ki sta za vnuka skrbela od tragičnega družinskega dogodka.

Njuni sovaščani iz Pameč pri Slovenj Gradcu, s predsednikom vaške skupnosti Andrejem Breznikom na čelu, so napovedali proteste, če odgovorni svoje odločitve nemudoma ne bodo spremenili v korist starih staršev.

V podporo babici in dedku pa se je danes pred slovenjgraškim centrom za socialno delo zbrala tudi peščica mamic, ki družino in razmere v njej dobro poznajo. Dve uri so z otroki vztrajale pred stavbo in čakale na izid pogovora med vodstvom centra in starimi starši, ki so mislili, da so jih v center povabili zato, da se bodo tam srečali z vnukoma.

A kot je povedal njihov odvetnik, Velimir Cugmas, so jih povabili zgolj zaradi zagotavljanja prve socialne pomoči. Stari starši tako še vedno ne vedo, kje sta vnuka in kdaj ju bodo lahko videli. »Odkar sta bila vnuka pri babici in dedku, ni bilo nobenih indicev, da bi bilo pri skrbi in vzgoji zanju karkoli narobe. Saj ju vidite! To nista ostarela človeka, oba sta zdrava, vitalna, s službami, živita v urejenem okolju,« je opozoril Cugmas in dodal, da babica in dedek še do danes ne vesta, na podlagi kakšnega akta so jima odpeljali otroka.

Cugmas trdi, da je postopek odvzema potekal protipravno. V imenu starih staršev je že vložil vlogo za rejništvo, sprašuje pa se, kako si lahko primeren za rejnika, a ne dovolj, kot je to za stare starše ocenil slovenjgraški center za socialno delo.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v zvezi s primerom že zahtevala podrobno poročilo. Povedala je, da bo socialna inšpekcija preverila, ali je bil sprejeti sklep o napotitvi dečkov v rejništvo v skladu s stroko in v interesu otrok.

Na centru za socialno delo v Velenju so zatrdili, da odločitve niso sprejeli čez noč, da pa so pri iskanju najboljše rešitve za otroka razmišljali o njunih dolgoročnih koristih. Po njihovih zagotovilih je za otroka v rejniški družini dobro poskrbljeno.

Odločitev o oddaji otrok v rejništvo so v centru sprejeli po tem, ko je slovenjegraški CSD odločil, da stara starša nista najbolj primerna za rejnika. Vnukoma sta omejevala stike z očetovimi sorodniki, odklonila sta tudi strokovno pomoč. S tem, da bodo za otroka poiskali rejniško družino, sta bila seznanjena. Izrazila sta željo, da želita biti o vsem obveščena in pomagati, da bo namestitev za otroka kar najmanj boleče. Rejniško družino sta želela spozanti, a sta si tik pred srečanjem premislila. Sledila je odločitev centra, da premestijo otroka iz vrtca v rejniško družino, s pojasnilom, da stara starša nista pripravljena sodelovati.

 

Prihodnji teden inšpekcijski nadzor

Na centru za socialno delo v Velenju so prejeli tudi dopis varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki preverja, kako je bila sprejeta odločitev o namestitvi otrok v rejniško družino.

»Zlasti nas zanima, kako je bila pri tem ugotovljena največja korist otrok, ki mora biti glavno vodilo pri odločanju o njunih pravicah,« so sporočili iz urada varuhinje človekovih pravic, kjer bodo po pridobitvi vseh zahtevanih informacij, za katere so zaprosili, sprejeli stališče, ali so bile v obravnavanem primeru kršene pravice otrok.

»Nepošteno bi bilo v tem trenutku karkoli reči,« pravi direktor Socialne inšpekcije Peter Stefanoski, ki za prihodnji teden napoveduje inšpekcijski nadzor. »Po tistem, kar smo do zdaj videli, gre sicer samo za posamezne dokumente, a se zdi, da je bilo ravnanje strokovno. Vendar to še ni celotna slika.«

Inšpekcijski nadzori trajajo od enega dne do več kot meseca dni, kot je bilo to, denimo, v primerih otrok iz Zdenske vasi in koroške deklice, v povprečju pa trajajo teden dni.