Odzivi na varčevalne ukrepe: Nad žepe ustanov, ne bolnikov

Zdravstvena blagajna zahteva varčevanje, a zarezati v pravice ljudi, kakor predvidevajo na ZZZS, 
je najlažji, ne pa tudi pošten ukrep.

Objavljeno
04. marec 2012 11.56
Posodobljeno
04. marec 2012 14.00
Mateja Gruden, Nedelo
Mateja Gruden, Nedelo
»Preden se kar koli vzame komur koli od državljanov, morajo varčevalne ukrepe pripraviti vse zdravstvene ustanove!« je glede varčevalnih predlogov, ki jih je v torek obravnaval upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločna Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Med ukrepi, s katerimi naj bi prihranili dobrih 360 milijonov evrov, je desetodstotno znižanje boleznin, doplačilo do 2,36 evra k vsakemu receptu za zdravila, odprava prostega dneva za krvodajalce...

Tudi Nevenka Lekše, predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas, med drugim meni, da bi bila, preden se zareže v osebne blagajne, nujna (re)organizacija dela v zdravstvenih ustanovah.

»Varčevalni ukrepi na tem področ­ju so zagotovo potrebni, toda bojim se, da ubira vlada najlažjo pot zanje – kakor je najlažje zniževati plače, je najlažje poseči v pravice ljudi. Namesto da bi poiskala druge vire,« nadaljuje Lekšetova, »in da bi bil denar, ki ga zavarovanci plačujemo v zdravstveno blagajno, namenjen zgolj za zdravstvene storitve. Zdravstveno blagajno naj očistijo tistega, kar ne sodi vanjo, na primer, izobraževanja zdravnikov. Naj strošek zanje prevzame šolsko ministrstvo ali proračun. Naj se poenoti in s tem racionalizira nabava medicinske opreme; tako bi si lahko zagotovili večje popuste pri nakupu, cenejše servise. Prav tako bi lahko znižali cene zdravil in marže zanje, glede na to, kako donosen posel je farmacevtska industrija, in še zlasti glede na lekarniške dobičke,« našteva sogovornica nekatere ukrepe, za katere v združenju menijo, da bi bili do državljanov pravičnejši.

Kar zadeva nekatere konkretne spremembe, ki jih predlaga ZZZS, pa: »Participacijo na zdravila plačujemo že z osnovnim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem!« Predlog za doplačilo za vsak recept se ji zdi nesprejemljiv, prav tako predlog za znižanje boleznin. »Navezuje se na daljšo odsotnost z dela (država prevzame stroške zanjo po 30. dnevu odsotnosti, op. p.), se pravi, da so ti ljudje res bolni. Vzeti njim... Ali pa je nekaj narobe s presojo zdravnikov? Morda neupravičeno odobrijo tako dolg bolniški stalež?« Lekšetova tudi poudarja, da si država, v kateri povprečne plače niso visoke, takšnega varčevanja na ramenih državljanov ne bi smela privoščiti.

Igorja Veluščka, direktorja Zavoda RS za tranfuzijsko medicino, pa smo zaprosili za komentar o pred­logu ZZZS, da ta ne bi več plačeval prostega dneva krvodajalcem. Kakor je povedal Velušček, so se že lani na ministrstvu za zdravje dogovorili, da bo ta strošek (ZZZS ga ocenjuje na 4,3 milijona evrov) prevzelo ministrstvo oziroma državni proračun. Zavod je v teh dneh (pred rebalansom proračuna) ministrstvo znova spomnil na dogovorjeno, sicer pa Velušček meni, da bi se po najslabšem scenariju – da stroška za proste dneve krvodajalcev ne bi več prevzemal ZZZS in da ga ne bi prevzelo ministrstvo oziroma državni proračun – število krvodajalcev lahko zmanjšalo, s tem pa tudi preskrba s krvjo. Težava po njegovem mnenju ne bi bila v ljudeh, navsezadnje dvomi, da darujejo kri zaradi prostega dne, ampak predvsem v delodajalcih. Ti bi verjetno zahtevali od zaposlenih, da bi si za dan, ko bi darovali kri, vzeli dopust. Krvodajalstvo vzame nekaj ur, praviloma so odvzemi krvi zjutraj, saj mora biti darovalec spočit, pojasnjuje. A vendarle ostaja optimist, verjame, da bo krvodajalcem še naprej pripadal (plačan) dela prost dan.

Na ministrstvu za zdravje smo preverili, ali so o prevzemu tega stroška že odločali (in odločili), vendar so nam odgovorili le, da dogovori še potekajo.