Ogledalo nesposobnosti

Seča – Soline imajo s koncesijo za upravljanje krajinskega parka v upravljanju tudi Jernejev kanal. Pogodba državi nalaga, da mora pred predajo kanala v upravljanje iz njega odstraniti vsa tam nezakonito privezana plovila.

Tega državi v 15 letih ni uspelo izvesti. Ministrstvo za okolje in prostor nam je odgovorilo, da so predlagali spremembo pomorskega zakonika, ki bi omogočil poseganje v nedovoljene priveze zunaj pristanišč. Spreminjali so ga lani poleti, a tega takrat niso uredili.

Direkcija za vode je občini Piran podelila vodno pravico za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu, pod pogojem, da v dveh letih pridobi gradbeno dovoljenje. To Piranu ni uspelo vse do danes. Konec leta 2015 je zato ugasnilo vodno dovoljenje. Toda to je samo delček zgodbe. Občina je (šele leta 2016) pripravila projekt ureditve kanala, s katerim bi ga poglobili, poskrbeli za poplavno varnost in zgradili 1200 metrov dolg leseni mostovž za pešce, ki bi omogočal priveze za 250 manjših plovil. Za vsa ta dela bi potrebovali tri milijone evrov, od katerih bi večino lahko dobili iz kohezijskega sklada EU, del pa od države. Toda zataknilo se je tako pri odstranjevanju nezakonito privezanih plovil kot pri vprašanju odlaganja mulja, ki bi ga pridobili od poglabljanja.

Občina je predlagala, da bi mulj začasno odlagali na eno ali dve zapuščeni solinski polji, po odcejanju pa bi to blato uporabili za gradnjo propadajočih solinskih nasipov. Vendar soglasja ministrstva in zavoda za varstvo kulturne dediščine niso dobili. Po mnenju občine je za ureditev razmer odgovorna država. »Kakršnekoli poteze države si ne upamo napovedati, saj je s svojim ravnanjem do zdaj dokazala, da je pri izogibanju svoje odgovornosti lahko neverjetno izvirna,« so zapisali v kabinetu župana Petra Bossmana, kjer so ministrstvo opozorili, da je to zadnji poskus občine, da nekaj spremeni v zvezi s tem kanalu na robu parka.

Podjetje Soline pa še ni prevzelo upravljanja Jernejevega kanala in nad njim izvaja le naravovarstveni nadzor.