Ograjo nekateri slovenski evroposlanci obžalujejo, za druge je prepozna

Manjka aktivna vloga Evropske unije v zunanji politiki.

Objavljeno
12. november 2015 08.19
Ograja na meji
Damjan Viršek, poročevalec
Damjan Viršek, poročevalec
Bruselj − Slovenski evropski poslanci iz vrst desne politične opcije podpirajo odločitev naše vlade, da se obvladovanja »toka beguncev« loti tudi s postavitvijo ograje ob meji s Hrvaško, poslanci levice pa to odločitev obžalujejo in jo hkrati sprejemajo kot nujno prilagoditev nastalim okoliščinam.

»Odločitev vlade, da postavi tehnične ovire na meji, spremljam z veliko zadržanostjo. Je pa ne neki način v teh razmerah logična, saj je ogrožena schengenska ureditev, s tem pa tudi prihodnost Evropske unije,« je v sredo povedala Tanja Fajon (S&D/SD). Romana Tomc (ELS/SDS) je bila do potez slovenske vlade bolj kritična, vendar na drugačen način. »Mislim, da se je za to potezo odločila precej prepozno. Če bi ograjo postavili pred enim mesecem, bi Sloveniji povzročili manj škode,« je povedala.

Naši evropski poslanci so si v svojih pogledih najbližje pri analizi globalnih vzrokov, ki so pripeljali do sedanje begunske krize. »So kazen za napačno politiko na globalni ravni, za vse vojne, v katerih je Zahod razsul nekatere države, ki so bile solidne, ekonomsko trdne. Za to zdaj najmanj plačujejo ZDA, ki so vse to sprožile,« je razmišljal Ivo Vajgl (ALDE/Desus).

»Strinjam se s kolegom Vajglom, da gre za 15 let napačne zunanje politike. Pri tem pa je največja napaka Evrope, da je samo statist,« je povedal Franc Bogovič (ELS/SLS). Lojze Peterle (ELS/NSi) je menil, da problema s prihajajočimi begunci in migranti ne moremo reševati s »populističnim humanizmom«, pač pa bi Evropska unija kot »eden od igralcev« v tej krizi morala prispevati svoje predloge za reševanje težav v državah izvora. »Želim si, da bi Slovenija svojo vlogo članice uporabila tudi za to, da prispeva k skupni rešitvi,« je povedal. Po mnenju Tomčeve pa je treba dognati, kakšna je »absorpcijska sposobnost Evrope« pri sprejemanju prišlekov. Pri tem naj bi svojo energijo usmerili v humanitarno pomoč beguncem pred vojno, ekonomske migrante pa bi obravnavali strožje.