Ohladitve ne bo pred torkom

Vročina narašča − žgalo bo do torka. Klimatske naprave višajo zneske za elektriko.

Objavljeno
27. julij 2013 15.47
J. Z., Nedelo, STA
J. Z., Nedelo, STA
Ljubljana – Osvežitve, razen kakšne kratkotrajne vročinske nevihte, si v prihodnjih dneh ne moremo obetati, zato je zaradi zdravja in dobrega počutja modro upoštevati zdravniške nasvete, sicer se lahko zlasti starejši in kronični bolniki kaj kmalu znajdejo na urgenci. Tam so sicer kot vedno dobro pripravljeni.

Kako se izogibati vročini, naj bi vedeli vsi, vseeno pa se v praksi izkaže drugače oziroma na lastni koži preverjamo, do kod zmoremo. Nasveti gor ali dol, »v teh dneh pri nas pričakujemo nekoliko več ljudi kot sicer«, je potrdil eden urgentnih zdravnikov v ambulanti Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) ZD Ljubljana. Število bolnikov, ki so imeli zdravstvene težave zaradi vročine, se je na urgenci sicer povečalo že pred koncem tedna.

Zdravniška pomoč je nujna ob znakih vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi – kažejo se lahko kot slabost, nereden utrip srca, nihanje pritiska – pri čemer so med najbolj ogroženimi otroci do četrtega leta starosti, nosečnice, starejši od 65 let, kronični, zlasti srčni bolniki, ljudje z duševnimi motnjami, čezmerno težki ljudje in tisti, ki opravljajo delo na prostem.

Strokovnjaki zato za takšne razmere svetujejo pitje tekočine, najbolje vode, in to vsaj dva litra na dan, pa zato toliko manj kofeinskih napitkov, alkohola in pijač z veliko vsebnostjo sladkorja. Pomembna je tudi temperatura – pijača naj ne bo prehladna, sicer lahko povzroči želodčne krče.

Oblecite se v lahka in ohlapna oblačila, zavarujte se s pokrivalom, športne aktivnosti pa omejite na jutranje in večerne ure, pri čemer z njimi v teh dneh tako ali tako ni modro pretiravati.

Bivanje na prostem po 11. uri pa vse do poznega popoldneva odsvetujejo – v tem času se je smiselno zadrževati v zaprtih prostorih, hlajenih z roletami ali klimatskimi napravami. Uporaba teh zadnjih se sicer pozna tudi pri plačilu položnic za elektriko. Povprečno gospodinjstvo na Primorskem porabi za hlajenje prostorov od 100 do 150 evrov v sezoni, v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu pa več kot 70 evrov, kar je sicer precej manj od stroška z ogrevanjem prostorov pozimi (kako prihraniti pri stroških hlajenja in ogrevanja, si lahko izračunate na spletni strani pozitivnaenergija.si). Stanovanje zračite zjutraj in zvečer, pri čemer je smotrno narediti nekajminutni prepih.

Kot opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), že nekaj ur v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini, in če ne gre drugače, se lahko tudi doma ohladimo s hladnimi prhami, kopelmi ali zgolj namakanjem nog, še bolje pa bo, če to storimo v bližnji reki ali jezeru.