Okoli 10.000 otrok bo mogoče prikrajšanih

Avstrijska vlada bo znižala dodatke, ki jih plačuje za v tujini živeče otroke migrantov.

čet, 11.01.2018, 06:00

Otroški dodatek ni dohodek

Otroški dodatek naj se ne šteje kot dohodek in naj se izvzame pri ugotavljanju pravice do socialne pomoči. To je zahteva, ki so jo nevladne organizacije (Petka za nasmeh, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Unicef, Rdeči križ, Slovenska filantropija, Altra, Šent, Nacionalni forum humanitarnih organizacij) na vlado naslovile že pred več kot enim letom, včeraj pa so to storile ponovno z odprtim pismom, ki so ga naslovile Poziv k ukrepanju za zaščito otrok. Tako kot ob prejšnjem pozivu januarja 2017 je tudi tokrat stranka Levica vložila predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero bi se otroški dodatek v celoti izločil iz odmere denarne socialne pomoči.

S tem bi povečali dohodek socialno ogroženih družin in ublažili posledice revščine in socialne izključenosti otrok, so prepričani podpisniki. »S sedanjo ureditvijo, ki velja od leta 2012, se je številnim socialno ogroženim družinam, zlasti enostarševskim, zmanjšal dohodek, zato so bile potisnjene v položaj, ko morajo otroški dodatek namesto za razvoj otroka porabiti za plačilo skupnih stroškov gospodinjstva,« je opozoril Miha Kordiš. Nevladne organizacije pozivajo vse odgovorne v državi, naj zavarujejo otroke iz najranljivejših družin.

Kordiš je včeraj spomnil pristojne na sklep, ki ga je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide sprejel marca lani, s katerim je vladi naložil, naj pripravi ustrezno zakonsko rešitev glede nevštevanja otroškega dodatka v denarno socialno pomoč in jo predloži v obravnavo državnemu zboru do konca leta 2017.

To se ni zgodilo in se do konca mandata te vlade zagotovo ne bo. Špela Isop, namestnica direktorice direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je pojasnila, da se že po sedanji zakonodaji otroški dodatek ne upošteva v celoti pri ugotavljanju dohodkov ob uveljavljanju pravice do denarne pomoči. Upošteva se le v tistem delu, ki je namenjen za preživljanje, kar konkretno pomeni, da od zneska, ki je otroku določen, odštejejo 22,80 evra.

Ali se bo ta pristop kakorkoli spremenil, pa bo odvisno od analiz, ki naj bi jih pripravili do pomladi. »Inštitut za makroekonomski razvoj nam bo pripravil mikrosimulacijski model, na katerem bomo lahko opravili različne izračune in pregledali različne vidike, kako to urediti. Rešitve, ki so zelo kompleksne in zadevajo več zakonov, je treba pripraviti premišljeno in postopno,« je dejala Špela Isop in poudarila, da bodo stališče do tega, ali izvzeti otroške dodatke iz dohodkov družine, zavzeli po opravljeni celoviti analizi.

Eden glavnih pomislekov, ki jih je bilo slišati pred enim letom ob razpravi o tem predlogu, je bil, da bi se družine brez lastnih dohodkov zelo približale tistim, kjer zaposleni starši prejemajo nizke plače. Zlasti pri večjem številu otrok pa bi jih najbrž presegle. Govor je bil o »pasti neaktivnosti«, pri kateri razlika v dohodku ljudi, ki prejemajo zgolj socialne transferje, ne bi bila dovolj velika za motivacijo in prehod v zaposlitev. Na to, da je razlika v prihodkih aktivnih in neaktivnih premajhna, je že pri obstoječi ureditvi Slovenijo opozarjal tudi OECD.

Ljubljana – Napoved nove avstrijske vlade, da bo znižala dodatke, ki jih plačuje za v tujini živeče otroke migrantov, razburja v številnih državah. Resorna ministrica Anja Kopač Mrak se bo zaradi tega predvidoma danes sestala z avstrijsko veleposlanico v Sloveniji.

Po ocenah Maria Fekonje, predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS), bi lahko ukrep, ki ga pripravlja avstrijska vlada, da bi znesek otroškega dodatka prilagodila življenjskim standardom države, v kateri otrok v resnici živi, prizadel več kot 10.000 otrok v Sloveniji. Ni znano natančno, za koliko bi bili prikrajšani, saj so načela, po katerih je urejen sistem otroških dodatkov med Avstrijo in Slovenijo, precej različna.

V Avstriji je otroški dodatek ukrep družinske politike in je univerzalen, torej pripada vsakemu otroku. Višina je odvisna le od starosti otroka - za mlajše od treh let znaša 111 evrov, do desetega leta 119 evrov, stari od deset do 19 let dobijo 138 evrov, nad 19 let, če se šolajo, pa 162 evrov na mesec. Družine so upravičene še do dodatka glede na število otrok - od 6,90 evra za dva otroka do največ 51 evrov na mesec.

Letos več prejemnikov

V Sloveniji pa sta upravičenost in višina otroškega dodatka odvisni od dohodkov in premoženja družine. Zadnjih pet let je bil dodatek predvsem ukrep socialne politike, od 1. januarja pa so do njega upravičeni tudi otroci iz družin, ki imajo do največ 1019 evrov prihodkov na družinskega člana. Tem pripada do 19 evrov mesečnega dodatka za prvega otroka, 27 za drugega in 35 za tretjega. Za otroke iz najrevnejših družin, s prihodki do 185 evrov na člana, znaša otroški dodatek od 114 do 137 evrov.

Vsi delavci migranti, ki so zaprosili za otroške dodatke v Avstriji, so morali to najprej storiti v Sloveniji in jim je potem pripadala razlika. Nekateri do zdaj v domovini sploh niso bili upravičeni do tega transferja, saj so s plačo in premoženjem presegali cenzus.

Avstrija nakazuje v tujino

Avstrija je lani za otroške dodatke namenila skoraj 3,4 milijarde evrov, od tega 249 milijonov za okoli 132.000 v tujini živečih otrok delavcev migrantov. Največ, 64,7 milijona evrov, so nakazali na Madžarsko, 59,7 milijona na Slovaško, 37,3 milijona na Poljsko, 27,4 milijona v Romunijo, na Češko in v Slovenijo pa po 17,4 milijona.

Avstrijska vlada načrtuje, da bo s tem, ko bo otroške dodatke znižala na raven, do katere bi bil delavec upravičen v svoji državi, privarčevala vsaj 100 milijonov evrov na leto. Po mnenju premiera Sebastiana Kurza pa bo to tudi bolj pravično, saj je vsota 300 evrov za dva otroka, ki jih Avstrija nakaže v Romunijo, že skoraj tolikšna kot povprečna plača.

Slovenija bo sprožila postopke

Podoben ukrep je napovedovala že prejšnja avstrijska vlada, Fekonja pa je prepričan, da ga bo tokrat parlament potrdil. »Če se bo to zgodilo, bo sindikat prisiljen ukrepati. Razmišljamo o ustavni presoji na avstrijskem ustavnem sodišču, odvisno od ukrepanja institucij EU pa pridejo v poštev tudi pravna sredstva pred sodiščem EU,« je dejal Fekonja, ki meni, da gre za kršenje človekovih pravic, ki jih določa evropska uredba o koordinaciji sistema socialne varnosti.

»Tuji delavci imamo enake pravice iz zavarovanja kot državljani države, v kateri smo zavarovani. To je načelo enakega obravnavanja oziroma načelo nediskiminacije,« je dejal predsednik SDMS.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak naj bi se danes z avstrijsko veleposlanico pogovarjala o tej temi, so pa na ministrstvu poudarili, da takšnim predlogom, ki bi povzročili kršenje pravice slovenskih državljanov, zaposlenih v Avstriji, odločno nasprotuje. »Če bi v resnici sprejeli takšno zakonodajo, bo Slovenija sprožila vse postopke, ki so ji na voljo v skladu s pravom EU,« so sporočili.

Pogoj je bivanje v Sloveniji

Ureditev EU dopušča, da je politika, povezana z družinskimi prejemki, zelo različno urejena v njenih članicah. V Sloveniji je bilo lani do otroškega dodatka upravičenih nekaj več kot 249.000 otrok, ki so v povprečju prejemali po 76 evrov na mesec, kar je državno blagajno stalo 234,7 milijona evrov. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo letos število upravičencev povečalo za okoli 50.000, znesek izdatka pa za dobrih 21 milijonov.

Ves ta denar bo nakazan na bančne račune v Sloveniji. Poleg tega, da je pri nas dodatek vezan na materialni položaj družine, je bistvena razlika med našim in avstrijskim sistemom tudi ta, da je pogoj za pridobitev otroškega dodatka prijavljeno bivališče in dejansko bivanje otroka v Sloveniji. Migrantski delavci, ki pridejo od drugod delat v Slovenijo, torej za tiste otroke, ki ne živijo tukaj, sploh niso upravičeni do tega transferja.

Prijavi sovražni govor