Tiskane izdaje
Celje - Medtem ko nastaja vladni odlok o sanaciji Celjske kotline, kaže, da denarja zanjo Savinjska regija ne bo mogla črpati iz kohezijskih skladov. V predpristopnih pogajanjih je namreč Slovenija zaprla vsebino kohezije, v njej pa kot svojih prioritet ni navedla saniranje industrijskih onesnaženj iz preteklosti.
Še posebej problematično je, da sta Savinjska regija in Mestna občina Celje preko razvojne agencije na najbolj zastrupljenem območju z denarjem EU gradili tehnološko razvojno središče Tehnopolis, ki zdaj sicer propada.
Takšnih območij, poleg Mežiške doline, kjer sanacijo izvajajo, je v Sloveniji še 26, je Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje Celje (IOC) na večeru evropskega poslanca Iva Vajgla. Ta je v Celje prišel, da bi spodbudil pripravljenost na reševanje onesnaženja v Celju in dejal, da EK od Slovenije pričakuje, da se bo s tem problemom soočila.
Evropska komisija je sicer prejšnji teden Slovenijo pozvala k prenosu predpisov EU o industrijskih emisijah. Že prej pa je naši državi zagrozila s prijavo na Evropsko sodišče, če ne bo sanirala strupenega gradbišča na območju Stare Cinkarne.
V dobro Celja bi se druge občine morale odpovedati delu sredstev
Na IOC so tri leta zbirali podatke in jih strnili v ugotovitve, ki so podlaga za odlok o okoljski sanaciji Celjske kotline, ki bi ga vlada lahko sprejela do konca leta. Nujne ukrepe po njem cenijo na okoli 25 milijonov evrov v obdobju 10 do 15 let. »Zdaj se zastavlja vprašanje, kako to financirati,« je dejala Ribarič Lasnikova.
Na začetku sedanje finančne perspektive EU Celje ni podalo realnega stanja okolja in zato bo zdaj težko prepričati pristojne v Bruslju, da naj jo plačajo. Možnosti financiranja iz kohezijskega sklada pa ni naklonjeno niti ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Denar za okoljsko sanacijo Celjske kotline je sicer mogoče dobiti iz evropskih regionalnih razvojnih spodbud in znotraj tistega, kar je predvideno za Savinjsko regijo. To pa pomeni, da bi se v dobro Celja druge občine morale odpovedati delu pričakovanih sredstev, Celje pa bi se obenem povsem odpovedalo razvoju, saj bi moralo ves razvojni denar usmeriti v okoljsko sanacijo.
Vajgl je dejal, da je Celje in druga onesnažena območja v državi potrebno razbremeniti finančnega bremena okoljske dediščine in pomagati pri sanaciji. V tem smislu bo skušal v evropskem parlamentu in pri komisiji poiskati možnost, da bi najbolj onesnaženo zemljo v Sloveniji vendarle lahko očistili ali odstranili s pomočjo kohezijskega sklada - tudi območje Stare Cinkarne v Celju.
