Tiskane izdaje
Ljubljana - Na javni razpravi z naslovom Zaustavimo fracking v Sloveniji, ki je danes potekala na Fakulteti za družbene vede, se je vnela burna razprava o tem, kaj bi lahko hidravlično drobljenje peščenjakov prineslo lokalnemu prebivalstvu in okolju.
Pri tej tehnologiji pridobivanja zemeljskega plina, imenovani tudi »fracking«, gre za umetno ustvarjanje razpok v kamnini, ki jih naredijo z vbrizgavanjem velikih količin vode, v katero dodajo mehanične snovi in kemikalije. V razpoke se ujame zemeljski plin, ki ga nato izčrpajo.
»Posledice so onesnaženje podtalnice in pitne vode s strupenimi snovmi, degradacija okolja in potresni sunki ob samem hidravličnem drobljenju,« je ta teden v državnem zboru v poslanskem vprašanju opozoril Franc Trček iz Združene levice.
Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Prekmurju je prejšnji teden ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen posredovala pismo, v katerem so jo pozvali, naj na hidravlično lomljenje lendavskih peščenjakov da moratorij, dokler »ta sporna metoda ne bo tudi zakonsko prepovedana«.
Na javni razpravi pa je danes direktor občinske uprave občine Lendava Tibor Hebar dejal, da so ta prizadevanja nepotrebna, saj »trenutno ni vložena nobena pobuda, da bi se vrtalo naprej«. Leta 2011 so namreč na območju Petišovcev izvedli fraktoriranje v dveh vrtinah in ugotovili, da so naleteli na plodno področje. Od takrat naprej pa po besedah Hebarja ni bil speljan noben nov postopek.
Bo nova rafinerija zgrajena za plin, pridobljen s t. i. frackingom?
Okoljske iniciative je razburilo tudi dejstvo, da je Petrolova družba Geoterm vložila vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo, ki je namenjena čiščenju plina. Direktor Geoterma Miran Jug je februarja dejal, da okoljevarstveno dovoljenje za novo plinsko postajo pričakujejo v letošnjem letu, zato načrtujejo, da bodo do konca leta že lahko začeli z gradnjo, leta 2016 pa z uporabo. Kot je ob tem pojasnil, gre le za razširitev in posodobitev že obstoječih kapacitet.
Direktor občinske uprave občine Lendava je na javni razpravi dejal, da gre za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, ki ne pomeni novega vrtanja. Pojasnil je, da gre le za rafinacijo plina, ki ga na tistem območju proizvajajo že 30 let in nima nobene veze s fraktoriranjem. Povezovalec javne razprave Andrej Kurnik mu je ob tem odvrnil, da rafinerije najbrž ne bodo gradili, da bi notri imeli muzej.
Povezavo med izgradnjo nove rafinerije in apetiti po pridobivanju zemeljskega plina s t. i. frackingom pa je mogoče videti že iz izjave za javnost, ki jo je 12. februarja letos posredoval nosilec koncesije za izkoriščanje plina na območju Murske depresije podjetje Geoenergo. V njej so zapisali, da trenutno ne potekajo procesi hidravlične stimulacije obeh novih vrtin, saj je bilo to storjeno že leta 2011. »Projekt je trenutno v fazi nadgradnje obstoječe centralne plinske postaje (CPP) z moderno novo napravo, s katero bo upravljala družba Petrol Geoterm, d. o. o. Trenutno za novo centralno plinsko postajo tečejo postopki pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. S proizvodnjo iz dveh novih vrtin bi lahko začeli leta 2016.«
Več o tem boste v Delu lahko prebrali naslednji teden.
