Simbolni pomen Kobilarne je bil nereverzibilno prizadet že pred desetletji z uvajanjem nekonjerejskih dejavnosti, zato načrtovana širitev igrišča za golf ne pomeni bistvenega poslabšanja krajinskih značilnosti.

V Kobilarni Lipica so v osemdesetih letih 20. stoletja prišli do ideje, da bi uvedli dodatno dejavnost - golf. Tako so pridobili lokacijsko dovoljenje za 18 igralnih polj na več kot 100 hektarjih.

Zaradi predvidenih obsežnih zemeljskih del in omejenih finančnih sredstev so se odločili, da bodo zgradili igrišče v dveh fazah. V takrat predvideni prvi fazi so leta 1987 pridobili gradbeno dovoljenje za devet igralnih polj na 46 ha zemljišč po takrat veljavni zakonodaji. Še istega leta so začeli z gradnjo igrišča in ga leta 1989 tudi odprli. Vsa kasnejša leta je tlela želja po razširitvi igrišča za golf na 18 igralnih polj, kar med igralci za golf predstavlja pravo in popolno igrišče. Ideja je začela dobivati resne temelje 31. marca 2005, ko je vlada RS sklenila, da je »treba obstoječe igrišče za golf dograditi tako, da bo imelo 18 igralnih polj«. Na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica ter Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica naj bi bila leta 2006 prižgana zelena luč za začetek postopkov, ne le za širitev igrišča za golf, temveč za številne posege na posestvu. Dejansko se je to zgodilo šele marca 2007, ko so se na podlagi odločbe Ustavnega sodišča začeli postopki priprav dveh ločenih načrtov prostorskih ureditev.

Prvi del obravnava celotno posestvo razen območja obstoječega in predvidenega igrišča za golf. Prvi del, ki je bil s sprejeto uredbo potrjen julija 2008, natančno določa razvoj turističnega dela z odprtim režimom, konjeniškega dela z delno odprtim režimom, konjerejskega dela z zaprtim režimom, kultivirane kraške krajine in prometnih površin. Drugi del načrta prostorskih ureditev, katerega zasnova je bila predana v ocenjevanje (okoljsko poročilo in presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja) Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) februarja 2008, obravnava 80 hektarjev severozahodnega dela posestva, kjer je obstoječe igrišče za golf in območje predvidene razširitve.

Kaj smo ugotavljali?

Kot narekuje uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, smo ugotavljali, opisali in ovrednotili pomembne vplive izvedbe načrta, pri čemer smo upoštevali okoljske cilje in značilnosti območja po naslednjih segmentih okolja: tla, voda, podnebni dejavniki, zrak, narava, krajina, kulturna dediščina, prebivalstvo in njihovo zdravje ter še posebej vidik varovanega območja. Na podnebne dejavnike, zrak ter prebivalstvo in njihovo zdravje ob izgradnji igrišča za golf ne bi bilo vplivov oziroma bi bili ti nebistveni. Drugače pa je z drugimi segmenti.

Kraška tla v območju načrtovanega igrišča za golf v vertikalnem prerezu sestavlja prst ter pod njo mehansko in kemično preperela kamninska podlaga. Zaradi tankosti prsti, površinske kamnitosti in sušnosti v poletnih mesecih je primarna kraška vegetacija hrastov gozd. Z ureditvijo igrišča za golf bi prišlo do znatnih sprememb vegetacije, zlasti do širitve travnikov na račun gozda in posledično do precejšnje fragmentacije zdaj enotnega gozdnega prostora. V površje se ne bi smelo bistveno posegati. Ker na površju skalne reliefne oblike niso izrazite, večjega vpliva nanje ne pričakujemo. Pretekle raziskave količin rastlinskih hranil in sredstev za varstvo rastlin na obstoječem igrišču za golf kažejo, da negovanje travnatih površin z gnojili in sredstvi za varstvo rastlin v večini analiziranih vzorcev ni pretirano obremenjujoče za kraška tla. Količina uporabljenih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in vode za namakanje naj bi bila v skladu z zakonsko določenimi predpisi ter strokovno utemeljena ob izdelanih načrtih.

Na območju načrtovanega igrišča za golf se zaradi dobre prepustnosti karbonatnih kamnin padavinska voda hitro infiltrira v podzemlje. Analize talne vode na obstoječem igrišču za golf niso pokazale prekomernega onesnaženja. S stališča varovanja kakovosti voda predstavljajo nevarnost predvsem aktivnosti, ki so povezane z vzdrževanjem igrišča za golf: namakanje, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Ob ustrezni rabi ne pričakujemo obremenitve vodnega okolja v taki meri, da površinske in podzemne vode ne bi dosegale z uredbami predpisanega dobrega kemijskega stanja. Obstaja pa nevarnost škodljivih učinkov ob neprimernem namakanju in gnojenju ali neustrezni rabi sredstev za varstvo rastlin, zato bi bilo treba v procesu vzdrževanja igrišča upoštevati omilitvene ukrepe. Poleg tega bi bilo potrebno vzpostaviti ustrezen monitoring za spremljanje kakovosti vode na vplivnem območju igrišča.

Zaraščanje

Posestvo Lipica je rezultat tesnega sožitja med človekom in naravo in enkraten primer kmetijske krajine, ki sta ji dala pečat kraško površje in vzreja konj. Tipične krajinske prvine se zaradi spontanega zaraščanja in uvajanja novih dejavnosti že desetletja umikajo. Območje načrtovanega posega je v procesu zaraščanja že dobro stoletje - v času Avstro-Ogrske načrtovanega in pozneje spontanega.

Simbolni pomen Kobilarne je bil nereverzibilno prizadet že pred desetletji z uvajanjem nekonjerejskih dejavnosti, zato načrtovana širitev igrišča za golf ne pomeni bistvenega poslabšanja krajinskih značilnosti. Pomislek je povezan z zmanjšanjem možnosti obnove kobilarne v avstro-ogrskem obsegu; širjenje nekonjerejskih dejavnosti namreč zmanjšuje življenjski prostor lipicanca. Dejstvo je, da je lipiška kulturna krajina rezultat konjereje in da je edino konjereja zagotovilo za njeno nadaljnje ohranjanje. Širitev igrišča za golf za zavarovane prvine kulturne krajine ne bi prinašala bistvenih obremenilnih vplivov. Ob smotrnem upravljanju bi to lahko izkoristili kot prednost, in sicer da bi s sredstvi »rekultivirali« vmesne površine med posamičnimi igralnimi polji in se tako približali morfologiji nekdanjih gozdnih pašnikov ter tako preprečili nadaljnje spontano širjenje gozda.

Igrišče za golf, ki je sestavni del turistične ponudbe Kobilarne Lipica in spremljajočih naprav (hotel in igralnica), že slabih dvajset let zaznamuje podobo severozahodnega dela posestva Lipica. Na igrišču oziroma na njegovih robovih se tako srečamo samo z dvema elementarnima entitetama kraške kulturne dediščine: s kalom (s kamni oziroma z glino obloženo napajališče za živino) in suhimi kamnitimi zidovi. Z rednim vzdrževanjem obeh predstavnikov kraške stavbne oziroma kulturne dediščine znotraj območja širitve igrišča bi ju še dodatno restavrirali in na ta način ustrezno zavarovali.

Območje načrtovanih posegov je del varstvenih območij Natura 2000 in sicer posebno varstveno območje (SPA Kras) in potencialno posebno ohranitveno (pSCI Kras). Območje načrtovanega posega je tudi del ekološko pomembnega območja (EPO Kras) in oblikovane naravne vrednote Lipica - pašniki in gozdovi, znotraj območja pa sta geološka naravna vrednota Lipica - nahajališče fosilov in jama.

Na večino zavarovanih vrst živali, katerih prisotnost smo ugotovili na območju Kobilarne Lipice, ne bi bilo bistvenih vplivov. Prav tako, načrtovani poseg ne bi imel bistvenega vpliva na zavarovane vrste rastlin. Nasprotno, na večino bi bil vpliv pozitiven, saj bi se povečala površina njihovega habitata - gozdnega roba. Večji vpliv bi bil le na pSCI Kras, in sicer na skupino hroščev, med katerimi izpostavljamo bukovega kozlička kot kvalifikacijsko vrsto Natura 2000. Na območju načrtovanega posega smo odkrili številčno in vitalno populacijo tega hrošča, po dosedanjih podatkih največjo na območju pSCI Kras. Zato bi načrtovani poseg v star hrastov gozd bistveno vplival na populacijo bukovega kozlička v okviru celotnega pSCI.

Izločitev 17 hektarov velikega območja

Na podlagi teh ugotovitev smo pripravljavcu Načrta prostorskih ureditev za zavarovano območje Kobilarne Lipica - 2. faza, ki je prvotno predvidel, da bi v okviru obstoječega igrišča za golf lahko uredili dodatna tri igralna polja, preostalih šest igralnih polj pa na dodatnem zemljišču zahodno od tam (Varianta I - 29. oktobra 2007), predlagali, da preuči izločitev 17 ha velikega območja iz nadaljnjih posegov in pripravi novo razporeditev igralnih polj (Varianta II - 4. novembra 2008). Popravljen predlog upošteva izločitev območja na zahodu obravnavanega območja, kjer se nahaja habitat bukovega kozlička, poleg tega bi s to spremembo zavarovali tudi nahajališča fosilov in lepo ohranjenih javorovih gozdov.

Končna strokovna ocena, ki smo jo podali raziskovalke in raziskovalci ZRC SAZU novembra 2008 in katero je potrdil tudi neodvisni recenzent, je, da bi bila širitev igrišča za golf v Lipici sprejemljiva ob spoštovanju zakonskih predpisov z doslednim upoštevanjem številnih, v nalogi navedenih omilitvenih ukrepov. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor kot naročniki načrta prostorskih ureditev in okoljskega poročila vodijo nadaljnji postopek.

Zdaj je gradivo v medresorskem usklajevanju na ministrstvih za kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zdravje, kjer preverjajo kakovost poročila in sprejemljivost širitve igrišča za golf. V kolikor ne bo sprememb oziroma se Program varstva in razvoja Kobilarne Lipica ne bo revidiral v smislu, da bi to kakorkoli vplivalo na vsebino širitve igrišča za golf, bo sledila javna razgrnitev Načrta prostorskih ureditev za zavarovano območje Kobilarne Lipica - 2. faza.

Iz četrtkove izdaje Dela!