Okrožno sodišče: Hišne preiskave pri odvetnikih so zakonite

Odvetniška zbornica je ogorčena nad pooblastili kriminalistov. Napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev.

Objavljeno
19. december 2013 17.26
dja trupla
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana - Kriminalisti so pred tedni v treh odvetniških pisarnah iskali podatke o njihovih strankah v zadevi Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem. Po naših neuradnih podatkih gre za ljubljanske odvetnike Aljo Markovič Čas, Vladimirja Bilića in Andreja Jernejčiča.

Hišne preiskave pri odvetnikih, ki niso osumljeni, ampak imajo stranke v določenih postopkih, so dopusten poseg, ocenjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je izdalo odredbo za preiskave. Opozarjajo, da je evropsko sodišče zaupnost med stranko in odvetnikom odreklo, ko gre denimo za poslovno svetovanje.

Odvetniška zbornica je namreč opozorila, da so kriminalisti med preiskavo zasegli kopije diskov računalnikov v odvetniških pisarnah in odvetniške spise, s čimer pa imajo dostop tudi do drugih strank preiskanih odvetniških pisarn. Nad takim ravnanjem policije so ogorčeni in menijo, da so bile preiskave opravljene nezakonito. Napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev.

Na ljubljanskem sodišču so pojasnili, da je smisel hišne preiskave je v tem, da se z njo odkrije sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. »Jasno je, dodajajo, da se vrne tiste predmete ali listine, ki niso povezane s kaznivimi dejanji. A te predmete in listine je treba prej pregledati,« so pojasnili.

Dolgoletna praksa evropskega sodišča opozarja na to, da je treba varovati zaupnost korespondence odvetnika s stranko, ko gre za namene pravice do obrambe v sodnih postopkih z namenom uresničevanja pravice do obrambe, priznavajo na sodišču. A kot dodajajo, v primerih dejavnosti, ki ne sodijo na to področje, denimo poslovno svetovanje in s tem v zvezi sestava listine, je evropsko sodišče takšno varovanje zaupnosti v preiskavi odvetnikom odreklo.

Zbornica je ostro protestirala tudi pri ljubljanskem višjem sodišču in vrhovnem sodišču. Obvestili so tudi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ministra za pravosodje Senka Pličaniča, varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer ter evropsko združenje odvetniških zbornic.