Tiskane izdaje
Ljubljana – Na največjem kazenskem oddelku med vsemi okrožnimi sodišči v državi, to je ljubljanskem, bodo 1. oktobra začeli izvajati poseben projekt, s katerim želijo hitro in učinkovito končati tiste kazenske postopke, v katerih obtoženci še pred glavno obravnavo priznajo krivdo.
S spremembo zakona o kazenskem postopku pred dvema letoma sta bila v naš pravni red uvedena dva nova instituta, in sicer predobravnavni narok in sporazum o priznanju krivde. Oba sta v praksi zelo dobro zaživela, nam je pojasnil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan.
Kazenski oddelek tega sodišča je namreč v prvem letošnjem trimesečju rešil skupaj 321 zadev, od tega kar 154 s priznanjem krivde obdolženca na predobravnavnem naroku (48 odstotkov vseh rešenih zadev). V takšnih razmerah je zato izredno pomembno, da se skozi tak »uvodni filter« v najkrajšem možnem času po pravnomočnosti obtožnice iz nadaljnjega sojenja (razpis in izvedba glavne obravnave) izločijo vse zadeve, ki sicer statistično bremenijo delo oddelka.
Hitro in učinkovito
Tako bo čez slaba dva meseca delo začel tako imenovani predobravnavni referat, v katerem bo do šest sodnikov, nekaj strokovnih sodelavcev in administrativno osebje. Sestavo referata bodo prilagajali pripadu zadev. Njegova naloga bo, da bo najkasneje v 45 dneh razpisal predobravnavne naroke v tistih zadevah, kjer je obtožnica pravnomočna in je bil med tožilstvom in obtožencem sklenjen sporazum o priznanju krivde. Naroki se bodo po potrebi izvajali tudi popoldne, na dan naj bi jih izvedli od 10 do 15. Vse sodbe na podlagi priznanja krivde bodo izdelali strokovni sodelavci v osmih dneh po njihovem izreku.
Zadeve, ki se ne rešijo s sodbo na podlagi priznanja, se bodo, ko bodo opravljeni vsi zakonski postopki, dodelile sodnikom po vrstnem redu.
Več pozitivnih učinkov
Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zdaj najmanj 500 zadev, v katerih so izpolnjeni pogoji za razpis oziroma izvedbo predobravnavnega naroka, ugotavlja vodja tega oddelka Marjan Pogačnik. Če upoštevamo trend iz letošnjega prvega trimesečja, je realno pričakovati, da bi oddelek v sorazmerno kratkem času lahko rešil okoli 200 zadev, kar je približno 20 odstotkov letnega pripada. To tudi pomeni, da bi se hkrati skrajšal povprečni čas reševanja vseh kazenskih zadev. Takšen pristop bi imel spodbudne učinke tudi na število sodnih zaostankov, saj zaradi hitre in dokončne izločitve največjega možnega števila zadev iz nadaljnjega sojenja zaostankov sploh ne bi bilo. Vse to bo pripomoglo k temu, da se bodo sodniki kazenskega oddelka lahko osredotočili na obsežnejše in zahtevnejše zadeve, v katerih bo postopek treba izpeljati od začetka do konca.
Zgodba o uspehu
K odločitvi za ta projekt, ki ga je že potrdil sodni svet, je pripomoglo tudi dejstvo, da imajo dobre izkušnje z izpeljavo projekta Triaža na gospodarskem oddelku tega sodišča, ko iz sistema najprej izločijo zadeve, v katerih niso podane nujne procesne predpostavke, kot so na primer pomanjkljive tožbe ali zadeve, pri katerih niso plačane sodne takse.
Tretjino spisov rešijo, še preden jih v roke dobijo sodniki, reševanje traja od enega do treh mesecev. Sodniki tako dobijo na mizo le zadeve, ki so v celoti primerne za obravnavo. Tako so v prvih šestih mesecih letos, je pojasnil Panjan, od 3058 gospodarskih zadev na ta način rešili 1016 primerov, kar je dobra tretjina zadev. Prav zaradi rezultatov Triaže razpisujejo obravnave v sporih, pri katerih je od vložitve na sodišče minilo manj kot leto dni.
