Oljkarji pognali torklje in zavihali rokave

V povprečju velja, da ena oljka rodi 15 kilogramov oljk, iz katerih je mogoče stisniti približno dva litra olja.

Objavljeno
23. oktober 2013 18.26
Oljke pobirajo
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper - Če marsikje v Sloveniji konec oktobra in začetek novembra po nemškem zgledu imenujejo čas krompirjevih počitnic, za Primorsko velja, da se zaradi oljkarske sezone tukaj začenjajo oljkarske počitnice. Letina bo povprečna, to pomeni med 600 do 800 ton domačega oljčnega olja, pove Viljenka Vesel.

Viljenka Vesel, svetovalka za oljkarstvo iz koprske enote Kmetijsko svetovalne službe novogoriškega zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo, je za Delo pojasnila, da natančnih podatkov o pobranih oljkah in količinah pridelanega olja nima nihče, zato so številke zgolj približne ocene.

Po zadnjih podatkih kmetijskega ministrstva in po posentkih iz zraka je pri nas 1967 hektarjev oljčnikov, od tega le kakih 6 odstotkov v goriških Brdih in Vipavski dolini, drugi so v slovenski Istri. Uradno pa je registriranih manj kot pol oljčnikov - samo 951 hektarjev. Tudi oljarn - torkelj (stiskalnic oziroma mlinov) je uradno registriranih 25, a še vsaj toliko jih deluje za osebne potrebe.

Mnogi oljkarji zato menijo, da bi morali inšpektorji narediti več reda. V povprečju velja, da ena oljka rodi 15 kilogramov oljk, iz katerih je mogoče stisniti približno dva litra olja. Slovenci porabimo v povprečju manj kot en liter olja na leto, v Italiji do 12 litrov, v Grčiji celo 20. Če doma res pridelamo 700 ton oljčnega olja, ga torej še najmanj dvakrat toliko uvozimo.

Boljše kot lani, a kljub temu povprečno

Za letošnji pridelek velja, da bo po obsegu povprečen, zagotovo pa ga bistevno več kot lani, ko so zaradi hude suše pridelali le 300 ton oljčnega olja. Tudi letos je do 25. avgusta kazalo, da se bo ponovila slaba letina, a jo je rešilo kasnejše deževje. Več težav kot ponavadi so imeli oljkarji z oljčno muho in oljčnim moljem.

Po mnenju mnogih tudi zaradi premalo učinkovitega ekološkega zaščitnega sredstva GF 120, ki ga bodo prihodnje leto zamenjali, ker poteče čas registracije. Oljkarji se bojijo, da se bo prihodnje leto iz hrvaške Istre razširil oljčni rilčkar, ki je še veliko bolj trdoživ škodljivec.

Veselova pravi, da so nekatere sorte oljk že dovolj zrele za pobiranje. Zgodnje pobiranje prinaša nekoliko slabši izplen olja, zato pa je njegova kakovost ponavadi vrhunska. V štirih oljkarskih društvih je organiziranih približno 1200 primorskih oljkarjev. Predsednik zveze društev slovenskih oljkarjev Dino Pucer pravi, da je na Primorskem takih, ki imajo doma oljke in jih pobirajo in niso včlanjeni v društvo več tisoč.

»Zveza si prizadeva za status javnega društva, s čimer bi imeli več vpliva na razvoj oljkarstva, in za izdajo svojega strokovnega glasila,« je povedal Pucer. V naslednjih dneh bo po vseh primorskih oljčnikih nadvse živahno. Najbolj pridni oljkarji poberejo na dan tudi do 110 kilogramov zelenega istrskega »zlata«, manj vešče roke mestnih obiralcev pa zmorejo od 30 do 50 kilogramov na dan. Oljkarji z velikimi nasadi si pri pobiranju vse bolj pomagajo z mehanizacijo.