Tiskane izdaje
Generalna direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić je ob predstavitvi poročila za lansko leto poudarila, da so opravili bistveno več storitev od načrtovanih, ob sorazmerno majhnem povečanju kadra. »Inštitut je posloval skrajno racionalno, tako glede nabav zdravil kot investicij v opremo, ter racionalne porabe storitev in stroškov dela, kar vse rezultira v ugodnem poslovnem rezultatu,« je dejala.
Glede na skupni minus inštituta iz preteklih let je opozorila, da nimajo vzvodov, da bi lahko zaposlene nagrajevali glede na uspešnost oz. glede na to, da so ustvarili več, kot je bilo zastavljeno. Štiblar Kisićeva je izpostavila tudi uspešno opravljeno predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije. Po njenih besedah bo presoja za pridobitev akreditacije potekala marca.
Strokovni direktor inštituta Viljem Kovač je dodal, da so lani ob povečanem številu novih primerov raka opravili znatno več diagnostičnih storitev, kar se je najbolj odsevalo v večjem številu preiskav z magnetno resonanco in preiskav PET-CT. Za osem odstotkov so tudi povečali število operacij in presegli program radioterapevtskih storitev.
V primerjavi z letom poprej beležijo tudi skoraj 50-odstotni porast stereotaktičnega obsevanja ter enajstodstotni porast obsevanj s tehniko IMRT/VMAT, ki so tehnično zahtevnejše obsevalne tehnike.
Prav tako so lani operirali 300 bolnic več v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora. Porast teh bolnic je posledica širitve tega programa v lanskem letu, ko je bilo v program vključenih že 72 odstotkov vseh žensk v Sloveniji, ki spadajo v ustrezno starostno skupino.
Izpostavil je tudi, da je veliko bolnikov prejelo nova sistemska zdravljenja, zlasti tarčna in imunološka zdravila. Povečali so raziskovalno dejavnost, med drugim je naraslo število mednarodno odmevnih objav za 27 odstotkov.
Kadri še vendo preobremenjeni
Člani sveta so pozdravili poročilo in delovanje inštituta. Ob tem so predstavniki zaposlenih opozorili na preobremenjenost kadra. Erik Brecelj je ob tem dejal, da so prišli do meje največje možne zmogljivosti. »Takšnih obremenitev ne morejo več izvajati ne zdravniki ne ostalo zdravstveno osebje. Ko se bo sprožil plaz, ne bo več rešitev. Smo pred Mariborom,« je opozoril.
Predsednica sveta Darinka Miklavčič se je strinjala, da »ti napori zaposlenih niso brez meja«, čeprav jih spoštujejo. Tako je po njenem mnenju nujno treba okrepiti vlogo planiranja, da se vsa povečanja programa vnaprej predvidijo in tudi vnaprej najdejo rešitve.
Sodelovanje z UKC Maribor
Na današnji seji sveta so govorili tudi o sodelovanju med inštitutom in Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor na področju radioterapije. Kovač je pojasnil, da se v UKC Maribor trenutno obsevajo paliativni bolniki iz severovzhodne Slovenije, prav tako že izvajajo radikalno obsevanje bolnic z rakom dojke, razen izjem.
Da bi na obeh obsevalnikih delo potekalo v dveh izmenah, tako kot na onkološkem inštitutu, bi potrebovali nove radiološke inženirje. Trenutno namreč delo poteka na enem obsevalniku, kar po besedah predstojnice sektorja za radioterapijo na inštitutu Irene Oblak pomeni 12 bolnikov na dan, do maja predvidoma 20 bolnikov na dan.
Če bi v UKC Maribor zaposlili štiri nove radiološke inženirje, potem bi lahko na dan obsevali med 80 in 100 bolnikov, pravi Kovač. S tem bi po besedah Oblakove tudi razbremenili onkološki inštitut, kjer so čakalne dobe na radiologiji strokovno prekoračene.
»Naredili smo številne ukrepe, da bi to čim bolj zmanjšali, tudi podaljševati delovni čas. Želimo, da radioterapija v UKC Maribor začne delovati v polnem obsegu, ker bo to olajšanje tudi za naš sektor,« je dodala.
