Opeharjeni delavci: Prodali so nas za srednje in višje plačani kader

Delavci iz 9000-glave najslabše plačane skupine J javnega sektorja za svoje sramotno nizke plače, ki jim do minimalne tudi po končanih pogajanjih reprezentativnih sindikatov z vlado še vedno manjka več deset evrov, krivijo sindikate.

Perice v enem manjših domov za starejše so si veliko obetale od sindikalnega boja za ureditev najnižjih plač v javnem sektorju. Verjele so besedam o odpravi skoraj desetletje starih krivic. »Delamo, pa ne preživimo,« so opisale svoj položaj. V pralnici ena delavka na dan »obrne« tudi šestkrat po 700 kilogramov perila. Vsakodnevno imajo opravka s fekalijami, izpostavljene so okužbam … Pokažejo plačilni list: decembra 2016 je delavki v pralnici z 10. plačilnim razredom pripadlo 626 evrov bruto ali 462 evrov neto plače. Po skoraj tridesetih letih delovne dobe ji je do minimalne plače zmanjkalo skoraj 60 evrov. »Občutek, da našega dela nihče ne ceni, je neznosen,« pravi. Z dodatkom za praznik je domov prinesla 591 evrov. »Če je delavec ves mesec na bolniški, prejme 80 odstotkov minimalne plače, kar znaša približno 450 evrov. Še minimalna pokojnina je za 50 evrov višja. Ne za živeti ne za umreti nam ni,« pripovedujejo perice, ki so po končanih pogajanjih zgroženo ugotovile, da se zanje oziroma za delavce do 16. plačnega razreda ni spremenilo nič. Pravzaprav so se za okoli 50 do 100 evrov povišale le plače zaposlenih od 16. do 26. plačilnega razreda. Perice, hišniki, vratarji, čistilke, telefonisti … so izviseli.

Zaposlenim v sektorju J pritrjuje direktorica doma starejših na Izlakah Mateja Černi: »Nedopustno je, da zaposleni za polni delovni čas ne dosežejo niti minimalne plače. Osnovna (izhodiščna) plača ne bi smela biti nižja od minimalne. Naši zaposleni, od pomočnikov kuharjev, strežnic do vzdrževalcev perila, se pri delu maksimalno trudijo. V domovih za starejše je pomembno timsko delo, zato je vsak zaposleni ne glede na delovno mesto pomemben člen, ki gradi celotno mozaično sliko naših storitev. Lahko rečem, da smo direktorji domov enotni, da ti delavci vsekakor zaslužijo plačo, višjo od minimalne.«

V izlaškem domu starejših je bilo pred uveljavitvijo aneksa za javni sektor kar 72 odstotkov delavcev zaposlenih na delovnih mestih, kjer je osnovna plača nižja od minimalne. Od teh je bilo 37 odstotkov zaposlenih iz plačne skupine J, preostali iz F. Po uveljavitvi aneksa je še 34,72 odstotka delavcev iz skupine J uvrščenih na delovna mesta, kjer je osnovna plača nižja od minimalne, medtem ko so v skupini F vsi zaposleni na delovnih mestih z osnovno plačo, višjo od minimalne.

Utrujeni in preobremenjeni

A direktorji imajo pri plačah tako rekoč zvezane roke. Černijeva pojasnjuje: »Nagrajevanja delovne uspešnosti zaradi varčevalnih ukrepov še vedno ni, pri zaposlovanju pa nas omejujejo tudi zastareli kadrovski normativi, ki se ne prilagajajo sedanjim demografskim gibanjem. V domovih za starejše kronično primanjkuje zaposlenih, zato so delavci preobremenjeni. Imamo torej utrujene in preobremenjene delavce, ki zaslužijo komaj minimalno plačo ali pa še to ne. Od njih je težko pričakovati, da bodo zadovoljni na delovnem mestu.«

»Počutimo se opeharjene,« pravijo perice. Sindikalisti so pogajanja imenovali odprava anomalij, vredna 71 milijonov evrov. Rezultat je bil pavšalni dvig za nekaj plačnih razredov in spoznanje, da je bilo »odpravi krivic« v sektorju J namenjenih zgolj 25 milijonov. Po tej »zmagi« se je sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) lotil nove bitke - za učitelje, ki niso na minimalni plači. Zato je pričakovati, da se bodo razlike še poglobile. »Prodali so nas za srednje in višje plačani kader v sistemu. Zdaj ko so nam, kakor trdijo, nekaj izbojevali, se bodo borili za tiste, ki to že imajo,« so ogorčeni v sektorju J. »Res smo majhni in slabo slišani ter nepomembni, a zato še nismo neumni,« pravi ena od »J-delavk«.

Osemnajst let do minimalca

Nič bolje se ne godi čistilkam po šolah iz 10. plačnega razreda. Osemnajst let ali šestkrat po tri leta bodo morale hoditi v službo, da bodo prejele minimalno plačo oziroma da bodo napredovale v 16. plačilni razred – za tako hitro napredovanje jih bodo morali nadrejeni ves čas kar najvišje ocenjevati. Za primerjavo: učitelj lahko v štirih letih napreduje za pet plačnih razredov, čistilka pa do minimalne plače potrebuje osemnajst let.

»Razumi gospoda Štruklja, kdor ga more,« pravi zaposlena v sektorju J. Odgovore Branimirja Štruklja, predsednika Sviza, Zvoneta Vukadinoviča, predsednika sindikata zdravstva in socialnega varstva, kjer okoli 1500 delavcev ne prejema niti minimalne plače, ter Frančiška Verka, prvega moža sindikata državnih organov, pričakujemo danes.