»Operacija Petarda se bo nadaljevala«

Ljubljana – Zaradi spornega mednarodnega sporazuma Acta, ki ga je podpisala Pahorjeva vlada, je globalna hekerska skupina Anonymus čez vikend napadla kar nekaj spletnih strani v Sloveniji. »Operacija Petarda se bo nadaljevala, dokler država ne bo zamrznila ratifikacije sporazuma.«

Tako nam je včeraj povedal eden od članov gibanja Grega Plemenko. V nedeljo je bilo v »operaciji Petarda« onemogočeno ali moteno delovanje spletnih strani vlade, Zveze potrošnikov Slovenije, Združenja Sazas, Probanke in občine Ljutomer, zvečer pa so hekerji za nekaj časa onemogočili tudi spletne strani strank SDS, SD, Pozitivne Slovenije in DLGV.

Plemenko nam je pojasnil, da uporabnikom spletnih aplikacij ni treba skrbeti, saj v operaciji niso odnesli nobenih osebnih niti drugih podatkov niti niso vdrli v bančne račune. Nič nimajo ne proti Zvezi potrošnikov ne proti občini Ljutomer. »Zvezo potrošnikov so hekerji napadli bolj zaradi potegavščine, preusmerjanja in pridobivanja pozornosti, pri občini pa so le preizkušali zmogljivost strežnikov na ravni lokalne oblasti,« je dejal Plemenko. Tarča spletnega napada je bila tudi spletna stran predlagam.vladi.si. Na napadenih straneh je Anonymus pustil vabilo na protestni shod proti sprejetju sporazuma Acta, ki bo 17. februarja v Ljubljani, na spletni strani Sazasa pa z velikimi črkami: »SAZAS PUŠI MI K... (by: Anonymus)«.

Ne gre za vdor v računalniški sistem

Spletni razvijalec Marko Mehtsun pravi, da ti napadi niso pravo hekerstvo, ker ne gre za vdor v računalniški sistem. »Gre za podobno stvar kot pri evidenci nepremičnin, ko so radovedni uporabniki preobremenili strežnik geodetske uprave na spletnem portalu Prostor. Le da v teh primerih zahtevke za obisk strežnika pošilja program, ne pa pravi ljudje. Zato ni treba biti heker, to lahko stori vsak, ki uporablja internet, le akcija mora biti dobro organizirana, kar Anonymus nedvomno je.« Še več: »Uporabnik lahko v napadu sodeluje nevede, saj je (tako imenovano odprtokodno) orodje, ki je namenjeno takšnim napadom, mogoče vede ali celo nevede (po 'okuženi' povezavi) sneti s spleta. Tako v napadih sodelujejo hekerji, aktivisti in naključni mimoidoči.« Ker pri tem lahko uporabijo na milijone spletnih naslovov, je storilce tako rekoč nemogoče ujeti.

Na ministrstvu za javno upravo so nam včeraj pojasnili, da se tovrstni napadi vrstijo tako rekoč ves čas, vendar navadno niso tako intenzivni, kot so v zadnjem obdobju. Pred dnevi so se hekerji lotili tudi spletnega portala e-uprave in z javno dostopnega spletnega strežnika prenesli arhivske datoteke s podatki, ki so poterbni za preverjanje veljavnosti digitalnih potrdil. Ti podatki so sicer javni. Zadnje napade na ministrstvu še analizirajo, nato pa se bodo odločili, kako ukrepati. Z vladnega spletnega strežnika so hekerji namreč skopirali tudi podatke o internih IP-naslovih, o imenih zaposlenih in o nekaterih preklicanih certifikatih. S temi podatki sicer ni mogoče izdati certifikata za digitalni podpis ali pa ga ukrasti.

Hekerji Anonimuys so z vseh vetrov. Pri zadnjem napadu so, poleg slovenskih, sodelovali tudi njihovi kolegi iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. »Nas v Sloveniji je za kaj takšnega premalo,« pravi Plemenko. S tem mladi aktivisti »opozarjajo in izvajajo pritisk«. »To je del globalne akcije, ki se bo še stopnjevala, dokler takšen sporazum ne bo umaknjen,« še napoveduje Plemenko. Podoben napad – na NLB – so izvedli že 4. februarja, na dan prvega protesta proti sporazumu v Sloveniji.

Bo Slovenija sporazum zamrznila?

Kljub podpisu vlade v odhajanju evropski parlament in državni zbor sporazuma še nista ratificirala. Prvi signali kažejo, da bo nova oblast glede sporazuma – če ga že ne bo ustavila – opravila vsaj javno razpravo.

V petek bo v državnem zboru javna predstavitev mnenj o sporazumu, ki ga je doslej podpisalo 22 članic EU, nekaj evropskih držav pa je predvideno ratifikacijo že zamrznilo, denimo Češka in Poljska, po množičnih protestih mladih uporabnikov spleta pa tudi Nemčija.

Novi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je včeraj, ko je prevzemal posle od svojega predhodnika, dejal, da Acta sicer še ni ad acta, je pa treba prisluhniti stroki in posameznikom: »Pravzaprav se bo morala odločiti celotna EU, saj bo poleg nacionalnih parlamentov o ratifikaciji odločal tudi evropski parlament.« Za aktiviste spodbudni signali so včeraj prišli tudi od dveh drugih strank koalicije. Iz SDS so na Twitterju sporočili, da bo nova vlada Acto verjetno proučila in se odločila, ali naj sporazum zamrzne, zato so napadi na spletno stran stranke do odločitve nesmiselni. Sporazum je v »nenavadni tajnosti« podpisala že Pahorjeva vlada, poslanec SDS Branko Grims pa da je to dejanje že isti dan tudi javno obsodil, še pravijo v stranki. Najbolj nedvoumno sporočilo so včeraj poslali iz Liste Virant (DLGV): Acte brez predhodne javne razprave, ki bo omogočila poglobljen premislek o vseh njenih posledicah, ne bodo ratificirali.

Trgovski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) pripravljajo ZDA, Evropska unija, Avstralija, Kanada, Japonska, Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Švica. Kritiki Acti – polega tega, da je nastajala v popolni tajnosti – očitajo, da vzpostavlja cenzuro spleta in filtriranje spletnega prometa, to pa bo povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov in omejevanje inovativnosti. Podpis sporazuma je sprožil val kritik med civilno družbo, po vsej Evropi pa se vrstijo protesti. Predsednik evropskega parlamenta Nemec Martin Schulz je zato v nedeljo že ocenil, da Acta ni dovolj uravnotežena med zaščito intelektualne lastnine in pravicami spletnih uporabnikov. Hekerji Anonimuys so z vseh vetrov. Pri zadnjem napadu so, poleg slovenskih, sodelovali tudi njihovi kolegi iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške.