Tiskane izdaje
V stekleni avli Narodne galerije je odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki razglasila Delovo osebnost leta 2015. Bralci so med deseterico najpogumnejših, najdrznejših, najuspešnejših in najbolj širokosrčnih ljudi izbrali Jureta Poglajna, zobozdravnika iz humanitarnega društva Adra Slovenija.
Kaj se vam je zgodilo, da ste postali prostovoljec?
Odločitev je bila spontana, poslušala sva poročila, kaj se dogaja, in sva se vprašala, ali je možno imeti dopust in spremljati človeško tragedijo. Odločila sva se, da greva in da bova pomagala.
Kako je mogoče, da sta v tako kratkem času zbrala deset ton pomoči? In zakaj drugi in tretji val iskanja pomoči nima takega odziva?
Vsekakor je bil prvi odziv na pričakovanji? Zakaj? Imela sva dobro organizacijo v Sloveniji. Maja Ahac iz Adre je po enem telefonskem pogovoru to zagrabila in rekla, dajva to narediti. Nisva verjela, ali bo uspelo ali ne. Uspelo je nad pričakovanji. Uspelo je tudi zaradi države. Prav je da jo pohvalimo, ne smemo je samo kritizirati, pa še Adrio Airways in obe letališči.
Zakaj durgi val ni bil tako uspešen?
Morda zato, ker smo imeli begunce že v Sloveniji. Javno mnenje se je nekoliko obrnilo.
Kako ste se počutili po šestnajsturnem delavniku, katere podobe bi lahko delili z nami? Kaj vas je najbolj preobrazilo?
Jaz kot zobozdravnik in David kot veterinar morava pomagati iz etičnih razlogov. Avgusta ne Lesbosu ni bilo toliko prostovoljcev kot potem novembra. Sploh zdravniških. Midva sva bila najboljši približek zdravnika, z nama je bila samo še medicinska sestra iz Danske. Človek se ne vpraša, sem naredil dovolj, grem zdaj lahko na plažo; pomagaš, dokler je potrebno, dokler prihajajo novi begunci. Vsaj dvajset čolnov po 50 ljudi ali več jih pride na dan, čeprav je tudi tam zapadel sneg in je zelo mrzlo.
Kaj začnete ceniti po taki izkušnji, kateri odzivi so vas najbolj presenetili tako v pozitivnem kot negativnem smislu?
Začela sva ceniti, kar je pri nas samoumevno, posteljo, stranišče, tuš, streho nad glavo, to, da tvoje življenje ni ogroženo. To je osnova, ki bi jo moral okusiti vsakdo in bi se zavedel, da živimo v raju.
Bilo je veliko izjav, tudi sovražnega govora, poskušala sva se odzivati mirno in z dejanji. Zelo veliko nama je pomenilo, da so družine in prijatelji bili na najini strani, na strani humanitarne akcije.
Kako občutite trenutno družbeno in kulturno klimo v državi. Bodečo žico?
Septembra sem dejal, da Slovenija ne bo postala druga Madžarska, na žalost sem se zmotil, Slovenija je južno mejo ogradila z žico, mislim, da to ni dobra popotnica, stvari bi morali rešiti na drugačen način, morda z aktivno vlogo na izvoru. Žica se mi ne zdi potrebna, sploh ne zdaj, morda morda pa ima slovenska vlada drugačne informacije, zakaj jo je uporabila.
Kakšna naj bo popotnica za naprej, kaj si želita v 2016?
Prav vsi imamo priložnost, odgovornost in dolžnost, da pomagamo sočloveku, živalim in planetu v celoti. In da potujemo iz sebe vase, kot je prej (v videopredstavitvi, op. p.) dejal gospod Ciril Zlobec.
12.45: Nagrajenec, nominiranci in obiskovalci so po razglasitvi lahko še zadnjič prisluhnili glasbenemu nastopu skupine Stop.
12.40: Vesna Milek je nagrajenca povabila v pogovorni kotiček in mu zastavila vrsto vprašanj.
12.33: Vesna Milek je nagrajenca povabila v pogovorni kotiček in mu zastavila vrsto vprašanj.
12.30: »Odveč je poudarjati, da so vsi nominiranci vsak na svoj način korenito spremenili naš prostor in duhovno klimo in nam odprli možnost za stavek, ki ga v tej državi preredko slišimo: To je mogoče. To lahko naredimo skupaj. Zdaj je prišel trenutek, da razglasimo osebnost, ki je zaradi svojih izjemnih dosežkov, najbolj prepričala bralce Dela,« je osrednji trenutek slovesnosti napovedala Vesna Milek.
Odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki je ob zvokih rogov razglasila Delovo osebnost.
Delova osebnost leta 2015 je zobozdravnik Jure Poglajen iz humanitarnega društva Adra Slovenija, ki se je avgusta na Lesbos odpravil s kovčkom za begunce, njegov poziv v domovino pa je zbral deset ton pomoči.
S partnerjem Davidom Zorkom sta rezervirala počitnice na Lezbosu, »izključno zato, ker tam še nisva bila«. S sabo sta vzela nekaj viška čevljev, zdravil in sanitetnega materiala, ne da bi slutila, da bo njuna majhna gesta za boljši prerasla v vseslovensko humanitarno akcijo, v kateri se je v dveh dneh zbralo deset ton pomoči za begunce na tretjem največjem grškem otoku.»Priznam, imela sva pomisleke - iti ali ne iti. Je mogoče imeti normalen dopust in hkrati gledati človeške tragedije?« pravi zobozdravnik Jure iz Brežic: »Odločila sva se, da greva in da bova pomagala nekaj ur na dan. A ko sva videla, da prostovoljcev ni veliko, še posebno ne zdravnikov, sva z zdravniškega vidika morala dati več, delala sva tudi 16 ur na dan. Ne moreš pustiti človeka, ki potrebuje oskrbo, in reči, oddelal sem dve uri, grem na plažo, saj je to moj dopust,« je dejal novinarju Janošu Zoretu.
Zaradi svojega udejstvovanja v begunski krizi je izgubil nekaj prijateljev, a dobil več novih: »V treh primerih se je zgodilo, da so pacienti zaradi moje zavzetosti odpovedali obisk. Predvsem pa se je ponavljalo vprašanje, zakaj ne pomagaš ljudem doma, našim otrokom.« Njegov odgovor je po humanitarni akciji Adre za zbiranje daril za socialno ogrožene slovenske otroke jasen: »V moji glavi ne obstajajo vaši in naši. Obstajajo samo otroci, samo ljudje.«
Jure in David sta drugič odpotovala na Lezbos novembra. Tokrat je bila njuna pomoč precej manj odmevna, njuni koraki za boljši svet znova manjši. V 13 dneh je zobozdravnik v ad hoc ordinaciji izpulil 40 zob. Ker jima čut za sočloveka ne pusti počitnikovati, redno pomagata v sprejemnem centru v Dobovi, za februar ali marec načrtujeta odpravo Lezbos 3 z ustreznejšo zobozdravstveno ordinacijo: »Ob delu z begunci začneš ceniti osnovne stvari - prho, posteljo, stranišče, varnost brez bomb nad teboj. Vsakomur bi tovrstna izkušnja koristila, dala spoznanje, da to, kar imamo, ni samoumevno,« je še dejal Janošu Zoretu.
12.25: Med glasbeno točko je operna pevka Eve Černe odpela skladbo Charlesa Gounoda Je veux vivre, arijo Julije iz opere Romeo in Julija. Spremljal jo je pianist in dirigent Marko Hribernik.
12.16: »Kdo so ambasadorji, zaradi katerih smo obrisali prah iz vrednot, kdo so kandidati za Delovo osebnost,« je vprašala Vesna Milek. Odgovor se je ponudil med kratko videopredstavitvijo nominirancev in njihovega dela.
12.15: »Delo ima kot osrednji slovenski časopis privilegij, da prvi v novem letu predstavi izjemne posameznike, ki so s človekoljubno idejo, z izvirnostjo ali s presežnimi dosežki zaznamovali minulo leto. Leto 2015 ni bilo lahko leto: humanitarna kriza, terorizem, kriza vrednot. Ni več prostora za cinizem. Nenadoma so besede, kot so solidarnost, pomoč sočloveku, ustvarjalnost, širjenje znanja postale bolj žive kot kdajkoli. Osebnosti, ki so danes tukaj z nami, s svojim zgledom živijo Gandijeve besede: Postani sprememba, ki jo iščeš v svetu.« Ob teh besedah se je gostiteljici na odru pridružila odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki.
»Ko smo lani to priznanje izročili predstavnikom Gasilske zveze Slovenije, smo v besedah njihovega predsednika čutili veličino srca, s svojo iskrenostjo in toplino pa nikogar ni mogel pustiti ravnodušnega. 'Gasilci so ljudje, ki za svoje delo ne potrebujejo plačila, svoje delo opravljajo s srcem, njihovo plačilo pa je hvaležnost ljudi,' je takrat strnil smisel tega čudovitega in plemenitega poslanstva gospod Jošt Jakše,« je dejala in nadaljevala: »Neverjetno, kajne, kako podobne prizore smo spremljali tudi v leto 2015, le da zavoljo drugačnih okoliščin.«
Letos je uredništvo Dela znova poiskalo deseterico izjemnih posameznikov. »Takšnih, ki so nam bili navdih in ki smo si jih zapomnili po izjemnih dejanjih. Ljudje, ki so v času, v kakršnem živimo, in ta mnogo prevečkrat razgalja tudi nerazumen egoizem, sebičnost in zaverovanost vase, zmogli izstopiti iz sivine povprečnosti in slabosti človeka zamenjati za vrline, ki posameznika delajo drugačnega, boljšega, plemenitejšega. Ponosni smo lahko, ker vsemu navkljub Slovenija premore ljudi z velikimi in odprtimi srci. Naši junaki so dokazali, da si upajo in zmorejo narediti stvari, ki so močnejše od vseh besed, ki jih lahko povprečnost v tem razdraženem in napetem času nebrzdano stresa v vsakdanjost. Zmožni so velikih dejanj, ki se ne pozabljajo. Z njimi nam kažejo pravo pot in pripovedujejo o preprosto ločnici - kaj je prav in kaj narobe.«
Odgovorna urednica Dela je še dodala, da naj nam nominiranci vlivajo pogum. Ne vemo, kakšno leto je pred nami. Ne vemo, kaj nas bo žalostilo in radostilo. »Njim in vsem vam želim leto, ki bi se ga ob letu osorej spominjali kot tistega, v katerem je bilo več lepih in sončnih dni kot hlada, še posebej tistega, ki veje iz človeških duš. Naj vam ob koncu v imenu uredništva Dela zaželim pogumno, varno in srečno pot v prihodnost.«
12.09: Gostiteljica, ugledna novinarka Vesna Milek, je nagovorila zbrane in nadaljevala z razmišljanjem, kdo je danes junak: »Kdo je osebnost? Kdo je junak? Zakaj nekomu verjamemo in mu sledimo? Zakaj je zgodovina človeštva zgodovina izjemnih posameznikov, ki so kot Prometeji človeštvu prinesli idejo, smisel Kandidati za osebnost leta, zaradi katerih smo danes tukaj, so Prometeji novega časa, ambasadorji vrednot, kulture, novih idej; ljudje, ki s svojimi dejanji premikajo meje - in nam dajo vedeti, da je posameznik lahko gonilo sprememb v družbi. In da je močnejši, kadar deluje skupaj z drugimi.«
Z nastopom glasbenikov Kulturnega društva Štajerski Rogisti, akrobatov na trakovih iz Plesnega Teatra Ljubljana Branka Potočana in tolkalcev skupine STOP se je zaključil uvodni glasbeni pozdrav 26. prireditve Delova osebnost, ki jo je medijska družba Delo pripravila v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav.
12.04: V avli Narodne galerije so že zbrani ugledni gosti. Med njimi so tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in prva ter večkratni prejemnik naslova Delova osebnost, nekdanji predsednik Milan Kučan.
12.01: Začela se je slovesna razglasitev že 26. Delove osebnosti leta.
***
Natanko sredi dneva bomo v »mestni dnevni sobi«, kakor tudi imenujejo stekleno avlo Narodne galerije, razglasili Delovo osebnost leta 2015. Uredništvo je izbralo deseterico najpogumnejših, najdrznejših, najuspešnejših in najbolj širokosrčnih ljudi, bralci pa tistega, ki je med njimi najbolj zaznamoval leto 2015. In kdo bo nasledil lanske Delove junake, najmočnejšo prostovoljno silo v Sloveniji?
V izboru uredništva so bili: predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič z največjo investicijo v zgodovini podjetja in hkrati največjo naložbo v slovenski industriji. Uroš Dokl, humanitarec iz Maribora, ki s humanitarnim projektom Jakob v Turčiji skrbi za sirske otroke. Filozof Andrej Gnezda, motor nevladnega nasprotovanja razvpitim prostotrgovinskim sporazumom. Imre Jerebic, ki vodi največjo nevladno organizacijo pri nas, Slovensko Karitas. Dr. Edvard Kobal, spiritus agens Slovenske znanstvene fundacije, neutrudni promotor in popularizator znanosti. Skupina Laibach, ki se že desetletja ukvarja z vprašanjem odnosa med umetnostjo in totalitarizmom, z gostovanjem v Severni Koreji pa je vzbudila veliko pozornost svetovne javnosti. Smučarka Tina Maze, ki se je v svoji morda zadnji sezoni v karieri okitila še z dvema zlatima kolajnama na SP v Vailu. Faila Pašić Bišić, direktorica dobrodelnega prostovoljnega društva Up Jesenice in v sedanji begunski krizi tudi koordinatorica prevajalcev Visokega komisariata ZN za begunce. Jure Poglajen iz humanitarnega društva Adra Slovenija, ki se je na Lesbos odpravil s kovčkom za begunce, njegov poziv v domovino pa je zbral deset ton pomoči. Ciril Zlobec, devetdesetletni pesniški starosta in ambasador ljubezni, ki je svojo zadnjo zbirko pesmi prodal v nakladi 5500 izvodov.
Časnik Delo danes tako zaključuje že 26. krog izbiranja osebnosti leta zapored. Zadnjo besedo so, tako kot zadnja leta, imeli bralci v spletnem glasovanju. Lani so zmagali prostovoljni gasilci, predlani sekretarka na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin, leto prej je Delova osebnost postala »zvezdica« Ana Lukner, pred njo so bili podjetnik Ivo Boscarol, pisatelj Boris Pahor, zdravnik Erik Brecelj in tako nazaj vse do leta 1991.
