Opozicija dvomi o učinkovitosti občinskih pravobranilcev

Maribor – Zamisel o ustanovitvi občinskega pravobranilstva v delu opozicije ni naletela na ugoden odziv. Socialni demokrat Metod Dolinšek je skeptičen zlasti glede višine prihrankov, ki jih bo ustvarilo pravobranilstvo. A na občini vztrajajo, da bodo stroški v primerjavi z odvetniškimi najmanj polovico manjši.

Vodja svetniške skupine SD Metod Dolinšek ustanovitvi pravobranilstva ne nasprotuje, se pa zavzema za ustanovitev medobčinskega pravobranilstva oziroma pravobranilstva v okviru Skupnosti občin Slovenije: »Za reševanje preprostih pravnih zadev je bolj smiselno ustanoviti pravobranilstvo skupaj z drugimi občinami in takrat bo to funkcionalno in poceni.« Dolinšek v soloakciji Mestne občine Maribor (MOM) vidi dve težavi: ob domnevi, da se na pravobranilstvo preselijo vsi občinski pravniki z opravljenim pravosodnim izpitom, bo mestna uprava ostala brez njih, drugi problem pa je zahtevnost izzivov, ki so pred MOM. Zaradi številnih pravd, v katerih se je znašla občina, je Dolinšek prepričan, da brez pomoči odvetnikov zadev ne bo mogoče reševati, saj bo občinski pravobranilec težko reševal, denimo, spor okrog zloglasnih radarjev s podjetjem Iskra Sistemi.

Sodelovali bi z občinami

Občina Maribor, ki bi s prejetjem odloka postala prva slovenska občina s pravobranilstvom, je pripravljena tudi na sodelovanje z drugimi občinami. »Vodstvo MOM razmišlja o ustanovitvi medobčinskega pravobranilstva in bo v naslednji fazi k sodelovanju povabila tudi zainteresirane občine v regiji,« so sporočili iz občinske službe za odnose z javnostjo. Vzrok, da občina tega ni storila že takoj, po besedah avtorja odloka, profesorja na Katedri za javno pravo Pravne fakultete v Mariboru ter direktorja Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor Boštjana Brezovnika, je velika zamuda, ki bi lahko nastala, če bi MOM čakala na druge občine.

O velikih prihrankih, ki jih bo MOM dosegla z ustanovitvijo pravobranilstva, Brezovnik ne dvomi. Kader bo poiskala znotraj mestne uprave – predvidoma dva pravnika, ki bosta zastopala tudi javna podjetja in javne zavode ter namesto odvetnikov in notarjev urejala zemljiško-knjižne zadeve in druge storitve.

Brezovnik prav tako nima pomislekov o strokovni usposobljenosti bodočih občinskih pravobranilcev: »Tisti, ki je diplomiral na pravu in je opravil državni pravniški izpit, se po naši pravni ureditvi šteje za sposobnega, da lahko opravlja zastopanje pred vsemi sodišči in na vseh instancah.« Če bo pravobranilec pri zahtevnejših primerih potreboval pomoč, pa lahko občina k sodelovanju še zmeraj povabi odvetnika, meni Brezovnik.

Stroški manjši za polovico

Na MOM so sprva izračunali, da bodo z ustanovitvijo pravobranilstva prihranili celo do 75 odstotkov stroškov za odvetniške storitve, zdaj pa pravijo, da bodo stroški v prvi fazi manjši za najmanj petdeset odstotkov. Do podobnih ugotovitev smo se dokopali tudi na Delu – od 2011 do 2014 so MOM in šest javnih podjetij za odvetnike porabili 830.549 evrov, kar pomeni, da bi bili stroški, če bosta plači občinskih pravobranilcev primerljivi z dohodkom državnih pravobranilcev, polovico manjši.

Ker bo pravobranilstvo delovalo znotraj mestne uprave, na MOM zagotavljajo, da se stroški delovanja uprave ne bodo povečevali. Vendar hkrati priznavajo, da bodo za delovni mesti, ki ju bosta izpraznila bodoča pravobranilca, nadomestilo poiskali na trgu dela, če ne bo primeren nihče znotraj uprave.